Michael Bublé opustil kariero

Leta 2016 se mu je življenje obrnilo na glavo, ko so mu sinovi zdravniki sporočili pretresljivo novico: prvorojenec Noah, takrat je štel komaj tri leta, je zbolel za rakom jeter, mlada družina se je znašla pred nepredstavljivim izzivom.

Namesto da bi mu delodajalci izkazali neomajno podporo, so ga hladno opozorili, da mu bo daljša odsotnost morda usodno sklenila kariero, se spominja kanadski pevec, ki je resno zaplul v glasbene vode pred skoraj dvajsetimi leti. Toda vrnitev pred občinstvo je bila veličastna in ganljiva potrditev, da je bil Michael Bublé vseskozi v mislih oboževalk in oboževalcev, ti so ga med sinovim okrevanjem bodrili in mu zagotavljali, da bodo počakali nanj, kolikor dolgo bo pač treba. »Poslušaj, Mike, dobro premisli. Vse se lahko zelo hitro konča, če te dolgo ne bo. Preprosto bodo pozabili nate. Tako so mi govorili,« se spominja 44-letni kanadski slavček, ki z besedami ne more opisati sreče, da se je njegov sin izvlekel in je danes zadovoljen ter zdrav deček.

»Z ženo sva se želela stoodstotno posvetiti družini, in ko tvoj otrok resno zboli, v tvojem življenju preprosto ni prostora za kariero. Nisem vedel, kaj pričakovati, ko sem se vrnil po tako dolgem premoru. A po koncu koncerta lansko poletje, ko sem nastopil po dolgem času, sem spoznal, da ni prav nihče pozabil name. Po koncu šova sem jokal dve uri, preplavila so me čustva, ki sem jih tako dolgo skrival, in nenadoma jih nisem zmogel več brzdati!«

Hokejist, ki je sanjaril o pevski karieri

Michael in žena Luisana Lopilato, s katero sta v zakon vstopila leta 2011, imata tri otroke: najstarejši Noah jih šteje šest, Elias je star tri leta, Vida pa komaj leto in pol. »Ko te doleti takšna novica, preprosto nimaš izbire,« se spominja zvezdnik. »Ni se mi bilo treba odločati, ali bom povsem opustil kariero ali bom tu in tam le nastopil, kljub sinovim preštevilnim terapijam in napornemu okrevanju. Povsem jasno mi je bilo, da bo glasba morala počakati. Da jo bom morda povsem opustil, če bo treba. Tako da z ženo nisva sploh razmišljala o drugih možnostih, a očitno so drugi menili, da bi morala. Vedela sva le, da bova zdaj morala biti najbolj vztrajna, moliti in živeti iz dneva v dan. Za posel mi je bilo takrat popolnoma vseeno.«

Bublé se je vse življenje navduševal nad petjem, družino je pogosto razveseljeval med prazniki in sanjaril o tem, da bo nekoč nastopal na velikem odru. Vleklo ga je tudi v športno kariero, saj je bil odličen hokejist. Ljubezen do glasbe je vendarle prevladala, a kaj ko pravih priložnosti, da bi se izkazal in prebil v ospredje, kar ni bilo. Vse do leta 2000, ko je nastopil na zasebni zabavi desne roke takratnega kanadskega premierja Briana Mulroneyja. Ta se je navdušil nad ploščo, ki jo je Bublé posnel v samozaložbi, in pevca prosil, da je nastopil na hčerkini poroki. Tam je spoznal slovitega glasbenega producenta, ovenčanega s številnim grammyji, Davida Fosterja, in v prihodnjih letih je osvojil vse glasbene lestvice in si prislužil štiri grammyje ter številne druge nagrade, med najbolj priljubljenimi izdelki pa so njegove izvedbe božičnih klasik.

A zdaj je kariera, pa čeprav se mu kdaj zazdi, da brez petja ne bi mogel živeti, zanj mnogo manj pomembna kot nekoč: »Pravzaprav mi dol visi, kakšne so številke. Vseeno mi je, kje nastopam, ali je to nabito poln stadion ali manjši klub. Moji otroci so zdravi, drugo ni pomembno. Rad pojem in če pri tem še kaj zaslužim, mi to povsem zadostuje. Nikakor ne pregledujem več lestvic, kako visoko se je uvrstila moja skladba, ni mi mar za prodajo plošč; odjavil sem se z družabnih omrežij, ne berem rumenih strani, ne kupujem glasbenih revij, z menedžerjem sva skorajda sprta, ker se ne želim pogovarjati o prodaji vstopnic, izkupičku od plošč ... Ne ženem se več za uspehi, kajti denar ne prinese zdravja in sreče. Si pa prizadevam izboljšati odnose z vsemi. Želim si biti prijazen in dober človek – nad tem imam lahko nadzor, vse drugo v življenju pa ni v mojih rokah.«