Michael Douglas je spet dedek

Za Hollywoodske kroge že aristokratski klan Douglasovih se je povečal še za enega člana! Le nekaj dni pred božičem je na svet namreč prijokal mali, zaliti in v hipu skoraj neznosno ljubljeni Ryder Douglas, sad ljubezni med Cameronom Douglasom in njegovo srčno izvoljenko Viviane Thibes. »Pristanek na planetu Zemlja. Pozdravljen, sin moj. Ryder T. Douglas!« je radostno čivknil novopečeni očka, prvorojenec oskarjevca Michaela Douglasa, ki je zdaj še v drugo postal dedek.

Družina je tista, ki ti vselej stoji ob strani. Ne glede na tvoje spodrsljaje, napake in padce, vselej bo ob tebi, da ti pomaga pobrati se nazaj na noge. Tega se dobro zaveda Cameron, čeprav je do tega spoznanja prišel po trdi poti. Četudi bi Cameronu njegove korenine, ne nazadnje se je rodil hollywoodskemu težkokategorniku v njegovem prvem zakonu z Diandro Luker, lahko zagotovile pravljično življenje, v katerem mu ne bi manjkalo ničesar, je zataval v labirint zlorabe drog, zaradi česar je večkrat prišel navzkriž z zakonom, dokler ga leta 2009 ni njegovo poigravanje s prepovedanim spravilo v brezizhodno zagato in je zaradi posedovanja in preprodaje kokaina, heroina in metamfetamina pristal v ječi.

Sprva za pet let, a so mu kazen nato podaljšali še za dve, saj se tudi med zidovi celice ni mogel otresti svoje narkomanske razvade. Toda četudi bi za Camerona le težko dejali, da je (bil) sin, kakršnega si želi vsak oče, ga je Michael redno obiskoval v zaporu, ko je po sedmih letih spet vdihnil zrak svobode, pa sta bila prav Michael in njegova druga žena Catherine Zeta-Jones tista – mimogrede, minuli mesec sta praznovala 20 let zakona! –, ki sta mu pomagala, da se je počasi spet navadil življenja na prostosti.

»Moja družina nad menoj nikoli ni dvignila rok. Niti za eno samo sekundo niso obupali nad menoj. In ko potegnem črto, je bila prav ljubezen družine tista, zaradi katere se mi je uspelo prebiti skozi najtemnejše ure in dni mojega življenja,« je pozneje priznal Cameron in dodal, da četudi ne more spremeniti preteklosti in izbrisati bolečine, ki jo je povzročil najbližjim, lahko vsaj poskuša izkušnje spremeniti v nekaj uporabnega. Se iz vsega najmanj česa naučiti.

Opora in ljubezen družine sta bili tisti, ki sta mu pomagali začeti pisati novo poglavje. Ne le Michaela in Catherine, ogromno je doprinesla tudi ljubezen z Viviene, ki mu je srce ukradla le kak mesec po njegovem prihodu iz zapora. Da bo kljub preteklosti lahko živel svoje sanjsko življenje in postal moški, kakršen bi si želel biti, pa je spoznal v hipu, ko je pred tremi leti v roke prijel prvorojenko Luo. »Ko sem postal oče, se mi je povsem spremenil pogled na življenje. Moja hči je moj vir navdiha. Želim si namreč, da bo imela očeta, ki je v življenju nekaj dosegel, ki dela dobro in bo morda nekoč ponosna na pot, ki sem jo prehodil,« mu je starševstvo dalo zagon. Ta je zdaj postal kar dvojen, saj se je njegovi triletni hčerki pridružil še sin.


»Presrečen sem zate in za Viviane. Kakšno izjemno božično darilo!« je čivknil Michael, ki pa si ni mogel pomagati, da ne bi ob pogledu na prvo fotografijo zdaj štiričlanske družinice pripomnil, da četudi so nad Ryderjevim prihodom vsi blazno navdušeni, vendar ni prepričan, kaj ob tem čuti Lua. Vsaj sodeč po njenem izrazu ne. Podobno je dekličin izraz padel v oči Zeta-Jonesovi, ki ni mogla zadržati smeha. »Lujin obraz! Za počit smešno!«