Milijoni v zameno za molk

Ko je Neil Armstrong 5. avgusta 2012 v starosti 82 let umrl, naj bi bil za smrt kriv zaplet po operaciji srca. Tako je vsaj pisalo v uradnem poročilu. New York Times pa je pred kratkim v roke dobil 93 strani dolgo dokumentacijo, ki razkriva spore med družino najbolj znamenitega astronavta in bolnišnico v zvezni državi Ohio, kjer so ga operirali. Anonimno poslano dokumentacijo je prejel tudi Cinncinati Enquirer, oba časnika sta poročala, da je družina grozila s tožbo bolnišnici, in sicer zaradi medicinske malomarnosti in zanemarjanja dolžnosti. A še pred vložitvijo tožbe so se sporazumeli za poravnavo: bolnišnica je družini izplačala šest milijonov dolarjev. Od tega sta, v zameno za molk, pet milijonov dobila Armstrongova sinova Rick in Mark. Astronavtova vdova Carol, njegova druga žena, je jasno in glasno povedala, da ni sodelovala pri tem dogovoru.



Začelo se je julija 2014, ko je Markova žena Wendy, odvetnica, zagrozila, da bo ob 45-obletnici poleta Apolla 11 javno povedala, kaj se je v resnici dogajalo v bolnišnici. »Če bo to prišlo v javnost, bo škoda precej večja, kot bi bila razsodba sodišča,« je zapisala po poročanju Cincinnati Enquirerja. »Nobena institucija si ne želi biti povezana s smrtjo enega največjih ameriških herojev,« pravi odvetnica Armstrongovih Bertha Helmick. Družina Armstronga se je spraševala, zakaj niso nekdanjega astronavta operirali takoj, ko so opazili hude notranje krvavitve, ki so se pojavile nekaj dni po tem, ko so naredili koronarni obvod. »Tožbe zaradi medicinske malomarnosti in zanemarjanja dolžnosti so v ZDA postale običajne, vendar jih le pet odstotkov konča pred sodiščem,« pravi Michelle Mello, profesorica prava na univerzi Stanford. Kot pravi strokovnjak William Sage z univerze v Teksasu, se mu petmilijonska poravnava ne zdi pretirano visoka, ne nazadnje je vpleten znan astronavt.



No, Armstrongova sinova sta na različnih dražbah prodala množico očetovih osebnih stvari in zaslužila 12 milijonov dolarjev. Oba zatrjujeta, da nameravata ustanoviti fundacijo in del sredstev nameniti v dobrodelne namene. Tudi drugi astronavti, ki so se sprehajali po Luni, so unovčili svojo slavo.

Posadka Apolla 11: Armstrong, Michael Collins in Buzz Aldrin

Buzz Aldrin za nastope in predavanja ter konference zahteva od 50.000 do 75.000 dolarjev, zahteva tudi namestitev, in vse dobi, ker si ga ljudje tako želijo srečati. Seveda ni nobena skrivnost, da nekdanji astronavti, ko niso več pri Nasi ali tako ali drugače vključeni v vesoljski progam, ob sorazmerno nizki (vojaški ali civilni) pokojnini iščejo dodatni zaslužek.

Charles Duke, eden od štirih še živih astronavtov, ki so hodili po Luni, je nedavno za intervju z novinarsko agencijo AFP zahteval 5000 dolarjev. »Obstaja trg in oni zaračunajo, kolikor lahko dobijo,« pravi John Logsdon, ustanovitelj Inštituta za vesoljsko politiko pri univerzi George Washington in predavatelj na mednarodni vesoljski univerzi v Strasbourgu. In še: »Ti fantje so tvegali svoje življenje in mislim, da ni nič narobe, če hočejo iz svojih doživetij dobiti neki profit.«

Vrnimo se k Neilu Armstrongu: ko je končal kariero pri Nasi, je živel skromno življenje zunaj soja žarometov, v javnosti se ni pogosto kazal. Zaradi njegove slave je še največ koristi imela njegova nekdanja univerza Purdue: ta je tudi z njegovo pomočjo v devetdesetih letih prejšnjega stoletja zbrala kar 250 milijonov sredstev, ki jih je namenila različnim dejavnostim.