FILM
Modne, elegantne in hudo zlobne
Za masko so potrebovali 140 lasulj, 1000 parov umetnih trepalnic. Največji izziv je bilo večurno ličenje Anne Hathaway.
Odpri galerijo
Kdor je leta1990 gledal filmsko različico otroške domišljijske grozljivke Čarovnice, ki jo je ustvarilo pero Roalda Dahla, verjetno ni z lahkoto pozabil gnijočega zloveščega nasmeha Anjelice Houston kot vrhovne čarovnice, njenega zelenkastega tena polti in skrivenčenih krempljastih prstov. Njena srhljiva podoba in želja, da iztrebi vse otroke, marsikateremu malčku ni dala spati. In zdaj so se te iste časovnice vrnile! A v precej bolj pološčeni, že modni podobi, z Anne Hathaway na čelu, ki bolj kot na zlobno coprnico spominja na manekenko. No, vsaj dokler ne razgali kot britev ostrih zob krvoločne zveri. In dokler s sebe ne olupi lasulje, na kateri vsak lasek stoji na čisto pravem mestu, spodaj pa gola, z debelimi žilami in brazgotinami prepredena lobanja. Kar nikakor ni bil lahek podvig, saj je morala zvezdnica, da so jo spretne roke strokovnjakov ličenja spremenile v vrhovno čarovnico, najbolj zlobno med vsemi, vsak dan nepremično sedeti na stolu najmanj pet ur. Čeprav so po tednih snemanja ta proces skrajšali že na dobre štiri ure.
Režiser Robert Zemeckis je želel ustvariti Dahlove čarovnice za današnjo generacijo. Ne torej le strašnih, ki bi spominjale na demone iz nočnih mor, ampak tudi elegantne in z izjemnim občutkom za stil. Ki bi na prvo žogo vzbujale vtis bogataških lepotic iz visoke družbe 60. let. Kar je bil izziv, v katerega sta umetnik ličenja in pričesk Peter Swords King ter stilistka Joanna Johnston z veseljem zagrizla. »To je bil izjemen spoj fantazijskega filma in določenega zgodovinskega obdobja,« je dejal King, ki so mu šla 60. leta precej na roko. To je bil namreč čas, ko so ženske nosile lasulje, kar je bilo tudi kot nalašč za zgodbo. Za tiste trenutke, ko čarovnice odvržejo lasulje in pokažejo svoje prave barve. »Priskrbeli smo si približno 140 lasulj iz človeških las, dve na igralca,« ob tem pa, da so lahko iz njih ustvarjali visoke, natupirane, bohotne pričeske, še nepojmljivo količino najmočnejšega laka za lase. Da so lahko mežikale kot metulj s krili, pa so porabili približno 1000 parov umetnih trepalnic. »Že dolgo sem v tem poslu, a še nikoli nisem lepil toliko umetnih trepalnic kot tokrat. Povsod so ležale.« Vsak dan nov par za vsako čarovnico, kar se prevede v 65 parov na dan.
Lasulje je bilo treba zgolj sfrizirati in nalepiti trepalnice. Precej zahtevnejša je bila izdelava nasmehov, s kakršnim je strašila Hathawayeva, krempljastih prstov – in prirejenih rokavic, s katerimi so čarovnice pred ljudmi prikrivale svojo pravo naravo – ter kap, polnih žil, brazgotin in prask.
Hollywoodska zvezdnica, ki je prevzela vlogo vrhovne čarovnice, je v pripravah na transformacijo preživela pet ur na dan na stolu za ličenje. A vsakokrat se vanjo ni zazrla ista podoba. »Čarovnice od začetka do konca filma izgledajo enako, le Anne ne. Njeno podobo je bilo treba spreminjati in razvijati, kot se je spreminjala tudi ona. Spoznamo jo namreč kot stilsko krasotico. A v zgodbi nazaduje, postaja vse bolj zlobna, bolj nora, bolj manična – temu smo morali slediti tudi z njeno zunanjo podobo. Pomembne so bile podrobnosti, denimo postopno nekoliko temnejši odtenki šminke, za milimeter bolj skrivenčene obrvi. Vse postopno, iz kadra v kader, vse do njenega dokončnega zloma.«
Sprva sem si želela tišje, manj vidne vloge. A ker je nisem našla, sem postala vrhovna čarovnica.
Režiser Robert Zemeckis je želel ustvariti Dahlove čarovnice za današnjo generacijo. Ne torej le strašnih, ki bi spominjale na demone iz nočnih mor, ampak tudi elegantne in z izjemnim občutkom za stil. Ki bi na prvo žogo vzbujale vtis bogataških lepotic iz visoke družbe 60. let. Kar je bil izziv, v katerega sta umetnik ličenja in pričesk Peter Swords King ter stilistka Joanna Johnston z veseljem zagrizla. »To je bil izjemen spoj fantazijskega filma in določenega zgodovinskega obdobja,« je dejal King, ki so mu šla 60. leta precej na roko. To je bil namreč čas, ko so ženske nosile lasulje, kar je bilo tudi kot nalašč za zgodbo. Za tiste trenutke, ko čarovnice odvržejo lasulje in pokažejo svoje prave barve. »Priskrbeli smo si približno 140 lasulj iz človeških las, dve na igralca,« ob tem pa, da so lahko iz njih ustvarjali visoke, natupirane, bohotne pričeske, še nepojmljivo količino najmočnejšega laka za lase. Da so lahko mežikale kot metulj s krili, pa so porabili približno 1000 parov umetnih trepalnic. »Že dolgo sem v tem poslu, a še nikoli nisem lepil toliko umetnih trepalnic kot tokrat. Povsod so ležale.« Vsak dan nov par za vsako čarovnico, kar se prevede v 65 parov na dan.
Lasulje je bilo treba zgolj sfrizirati in nalepiti trepalnice. Precej zahtevnejša je bila izdelava nasmehov, s kakršnim je strašila Hathawayeva, krempljastih prstov – in prirejenih rokavic, s katerimi so čarovnice pred ljudmi prikrivale svojo pravo naravo – ter kap, polnih žil, brazgotin in prask.
Hollywoodska zvezdnica, ki je prevzela vlogo vrhovne čarovnice, je v pripravah na transformacijo preživela pet ur na dan na stolu za ličenje. A vsakokrat se vanjo ni zazrla ista podoba. »Čarovnice od začetka do konca filma izgledajo enako, le Anne ne. Njeno podobo je bilo treba spreminjati in razvijati, kot se je spreminjala tudi ona. Spoznamo jo namreč kot stilsko krasotico. A v zgodbi nazaduje, postaja vse bolj zlobna, bolj nora, bolj manična – temu smo morali slediti tudi z njeno zunanjo podobo. Pomembne so bile podrobnosti, denimo postopno nekoliko temnejši odtenki šminke, za milimeter bolj skrivenčene obrvi. Vse postopno, iz kadra v kader, vse do njenega dokončnega zloma.«