Monaška princesa Charlene: dvojčka jo bosta kmalu zapustila
Monaška princesa Charlene je oboževalce razveselila z novo fotografijo dvojčkov in mnogi so bili presenečeni, kako sta princesa Gabriella in princ Jacques že velika. Vključno z njuno mamo. »Kako hitro odraščata,« je ob fotografiji zapisala 44-letna Charlene in k zapisu dodala dva srčka črne barve. Nad slednjim so bili mnogi začudeni in so princeso pobarali, zakaj je izbrala barvo, značilno za obdobje žalovanja. Charlene je odgovorila, da je seveda vesela, da sta otroka zdrava, zadovoljna in se dobro razvijata na vseh področjih, vendar ji je kot mami težko, ko pomisli, da sta vsako leto bližje temu, da zapustita njen objem in dom. No, to se še ne bo zgodilo tako zelo kmalu, ne nazadnje bosta malčka 10. decembra dopolnila komaj osem let, za zdaj pa njuna oče in mama tudi ne načrtujeta, da bi ju poslala na šolanje v internat, zato bosta vsaj še deset let živela z njima.
Dvojčka, ki sta že od rojstva nerazdružljiva, trenutno obiskujeta edino monaško zasebno katoliško šolo François d'Assise-Nicolas Barré, kjer morajo učenci nositi uniforme, v njih sta Jacques in Gabriella pozirala tudi na omenjeni fotografiji. Šola je nastala z združitvijo dveh verskih ustanov, od koder tudi njeno ime – Frančišek Asiški je bil ustanovitelj frančiškanskega reda, Nicolas Barré pa francoski duhovnik, ki je ustanovil posebni red, v prevodu bi se njegovo ime glasilo Kongregacija sester malega Jezusa.
Otroka princa Alberta in princese Charlene obiskujeta edino zasebno katoliško šolo v Monaku.
Poslanstvo slednjega je bilo v glavnem ustanavljanje izobraževalnih ustanov, Barré je bil namreč prepričan, da bi morala biti osnovna izobrazba dostopna vsem, saj lahko le ta ljudem zagotovi dostojno življenje. Sredi 17. stoletja, ko je Nicolas Barré živel, je bila namreč v njegovi domovini zgolj peščica šol za fante, za dekleta jih skorajda ni bilo, osnovnošolski učitelji pa so bili zelo slabo izobraženi. Za duhovnika je bila prelomnica leto 1662, ko je v njegovem domačem kraju zaradi lakote umrla polovica tam živečih otrok, mnogo jih je že od mladih nog živelo na ulici, in da bi preživeli, so se morali zateči k prosjačenju ali še huje, prostituciji. Barré tega ni mogel več gledati in našel je sobo, ki jo je spremenil v učilnico, v njej pa začel poučevati dekleta. Ni trajalo dolgo, da so njegovo delo opazile domačinke in se mu pridružile kot učiteljice, pozneje pa so se združile v omenjeni red.
