NAGRADA
Na baftah slavila Dežela nomadov
Pobrala je glavna odličja za režijo, film in igralko Anthony Hopkins, najstarejši nagrajenec za igro, je na podelitev pozabil.
Odpri galerijo
Chloe Zhao s filmom Dežela nomadov prepričljivo vodi v letošnji nagradni sezoni filmske industrije. FOTO: Bafta Via Reuters
Ameriška drama Dežela nomadov, ki je pod taktirko režiserke Chloe Zhao slavila že na beneškem festivalu ter so jo za film leta 2020 razglasili tudi ameriški filmski kritiki, še kar jaha svoj val slave in piše zgodovino.
Zgodba o sodobni nomadki, ki jo je briljantno upodobila Frances McDormand, je namreč najbolj prepričala tudi na zlatih globusih, kjer so jo ovenčali s kipcema za naj film in najboljšo režijo, Chloe Zhao je zaradi filma pred le nekaj dnevi dobila še najvišje priznanje ameriškega ceha režiserjev. Zdaj je drama postala tudi absolutna zmagovalka nedeljske podelitve nagrad bafta. V dirko za ta najodličnejša britanska filmska priznanja je namreč vstopila s sedmimi nominacijami in večer zaključila s štirimi za pasom. Tudi z najpomembnejšimi tremi za najboljši film, režijo in glavno igralko.
Pričakovanja so bila visoka in nadvse mešana. Ko so marca razkrili imena nominirancev, se je zazdelo, da so odločevalci pometli z večdesetletno belsko prevlado in pošteno prevetrili predvsem igralske kategorije, saj je bila večina nominirancev nebelskega izvora. Kar 16 od 24 je bilo pripadnikov etničnih manjšin, za piko na i pa so pošteno pretresli tudi kategorijo najboljše režije, v kateri so se znašli netipično kar štiri režiserke in le dva moška. A te precej raznolike nominacije so se zdaj prevedle v precej tradicionalne zmagovalce.
Zmagovalka večera je bila torej Dežela nomadov, ki je v tekmi za naj film pometla z rivali – s filmom o demenci Oče, dramo The Mauritanian, The Trial of the Chicago 7 in črno komedijo Obetavna mladenka. Je bila pa slednja, ki je režijski prvenec Emerald Fennell, ki smo jo doslej poznali po igri v seriji Krona (upodobila je cornwallsko vojvodinjo Camillo), razglašena za najbolj izstopajoči britanski film. Malce nepričakovano morda, saj se je kot favorita v tej kategoriji najpogosteje omenjalo film Rocks o življenju temnopoltih prijateljic, ki odraščajo v Londonu, ter je slavil že na podelitvi nagrad britanskega neodvisnega filma.
A je z baft odšel po skupaj sedmih nominacijah zgolj z nagrado za najboljši casting in vzhajajočo mlado zvezdo, za kar je občinstvo izglasovalo temnopolto Bukky Bakray. Med filmi, ki niso bili posneti v angleščini, pa je slavil Nažgani danskega režiserja Thomasa Vinterberga. V tej kategoriji si je nominacijo sicer prislužil še film bosanske režiserke Jasmile Žbanić Quo vadis, Aida?, ki je bil tudi v tekmi za najboljšo režijo.
Z igro v glavni vlogi je najbolj prepričala McDormandova, na moškem polu pa je kritiško srenjo z upodobitvijo starca, ki v filmu Oče počasi drsi v demenco, najbolj navdušil sir Anthony Hopkins, ki se je v zgodovino tako vpisal kot najstarejši igralec, ki mu je kdaj uspelo osvojiti to odličje. A tej časti navkljub je, skoraj kot se pritiče vlogi, ki mu je prinesla bafto, povsem pozabil na podelitev, da so v londonski dvorani Royal Albert Hall, od koder so podelitev prenašali po televiziji, zaman čakali, da bi se v prenos priključil prek videoklica. Čemu? Ker je bil do vratu v barvah.
»V svojem ateljeju sem stal pred platnom, povsem pomazan z barvami, ko sem iz sosednje sobe zaslišal vzklike. Mislil sem, da gledajo nogometno tekmo,« je prek videoklica na novinarski konferenci priznal, da je zaradi zatopljenosti v slikanje pozabil na podelitev, da se nekaj dogaja, pa mu je dal vedeti le direndaj za sosednjimi vrati. »To je čudovito, tega nikakor nisem pričakoval. Imel sem možnost sodelovati pri tem nadvse močnem filmu, nagrada pa je še dodaten bonus.«
Oče pa si je prislužil še drugo bafto, in sicer za najboljši prirejen scenarij scenaristične dvojice Floriana Zellerja (na temelju njegove avtorske igre je film nastal) in Christopherja Hamptona. V stranskih vlogah sta slavila Youn Yuh-jung iz filma Minari in med moškimi Daniel Kaluuya, kar pa ni bilo presenečenje, saj je za svojo izjemno igro v filmu Judas and the Black Messiah letos osvojil že zlati globus in nagrado Združenja filmskih igralcev.
Danielu Kaluuyi se vse bolj svetlika tudi najprestižnejši oskar. FOTO: Warner Bros
Zgodba o sodobni nomadki, ki jo je briljantno upodobila Frances McDormand, je namreč najbolj prepričala tudi na zlatih globusih, kjer so jo ovenčali s kipcema za naj film in najboljšo režijo, Chloe Zhao je zaradi filma pred le nekaj dnevi dobila še najvišje priznanje ameriškega ceha režiserjev. Zdaj je drama postala tudi absolutna zmagovalka nedeljske podelitve nagrad bafta. V dirko za ta najodličnejša britanska filmska priznanja je namreč vstopila s sedmimi nominacijami in večer zaključila s štirimi za pasom. Tudi z najpomembnejšimi tremi za najboljši film, režijo in glavno igralko.
Pometla z rivali
Pričakovanja so bila visoka in nadvse mešana. Ko so marca razkrili imena nominirancev, se je zazdelo, da so odločevalci pometli z večdesetletno belsko prevlado in pošteno prevetrili predvsem igralske kategorije, saj je bila večina nominirancev nebelskega izvora. Kar 16 od 24 je bilo pripadnikov etničnih manjšin, za piko na i pa so pošteno pretresli tudi kategorijo najboljše režije, v kateri so se znašli netipično kar štiri režiserke in le dva moška. A te precej raznolike nominacije so se zdaj prevedle v precej tradicionalne zmagovalce.
Zmagovalka večera je bila torej Dežela nomadov, ki je v tekmi za naj film pometla z rivali – s filmom o demenci Oče, dramo The Mauritanian, The Trial of the Chicago 7 in črno komedijo Obetavna mladenka. Je bila pa slednja, ki je režijski prvenec Emerald Fennell, ki smo jo doslej poznali po igri v seriji Krona (upodobila je cornwallsko vojvodinjo Camillo), razglašena za najbolj izstopajoči britanski film. Malce nepričakovano morda, saj se je kot favorita v tej kategoriji najpogosteje omenjalo film Rocks o življenju temnopoltih prijateljic, ki odraščajo v Londonu, ter je slavil že na podelitvi nagrad britanskega neodvisnega filma.
V dirko za najodličnejša britanska filmska priznanja je vstopila s sedmimi nominacijami in večer zaključila s štirimi za pasom.
A je z baft odšel po skupaj sedmih nominacijah zgolj z nagrado za najboljši casting in vzhajajočo mlado zvezdo, za kar je občinstvo izglasovalo temnopolto Bukky Bakray. Med filmi, ki niso bili posneti v angleščini, pa je slavil Nažgani danskega režiserja Thomasa Vinterberga. V tej kategoriji si je nominacijo sicer prislužil še film bosanske režiserke Jasmile Žbanić Quo vadis, Aida?, ki je bil tudi v tekmi za najboljšo režijo.
Nastarejši lavreat
Z igro v glavni vlogi je najbolj prepričala McDormandova, na moškem polu pa je kritiško srenjo z upodobitvijo starca, ki v filmu Oče počasi drsi v demenco, najbolj navdušil sir Anthony Hopkins, ki se je v zgodovino tako vpisal kot najstarejši igralec, ki mu je kdaj uspelo osvojiti to odličje. A tej časti navkljub je, skoraj kot se pritiče vlogi, ki mu je prinesla bafto, povsem pozabil na podelitev, da so v londonski dvorani Royal Albert Hall, od koder so podelitev prenašali po televiziji, zaman čakali, da bi se v prenos priključil prek videoklica. Čemu? Ker je bil do vratu v barvah.
»V svojem ateljeju sem stal pred platnom, povsem pomazan z barvami, ko sem iz sosednje sobe zaslišal vzklike. Mislil sem, da gledajo nogometno tekmo,« je prek videoklica na novinarski konferenci priznal, da je zaradi zatopljenosti v slikanje pozabil na podelitev, da se nekaj dogaja, pa mu je dal vedeti le direndaj za sosednjimi vrati. »To je čudovito, tega nikakor nisem pričakoval. Imel sem možnost sodelovati pri tem nadvse močnem filmu, nagrada pa je še dodaten bonus.«
Slovesno podelitev, letos razpotegnjeno na dva dneva, so po televiziji prenašali iz londonske dvorane Royal Albert Hall, ki pa je samevala brez občinstva in filmske smetane. Zmagovalci so se namreč oglašali prek videoklicev, na odru pod reflektorji pa so zasijali zgolj podeljevalci nagrad, med temi Priyanka Chopra, Phoebe Dyvenor in Hugh Grant.
Oče pa si je prislužil še drugo bafto, in sicer za najboljši prirejen scenarij scenaristične dvojice Floriana Zellerja (na temelju njegove avtorske igre je film nastal) in Christopherja Hamptona. V stranskih vlogah sta slavila Youn Yuh-jung iz filma Minari in med moškimi Daniel Kaluuya, kar pa ni bilo presenečenje, saj je za svojo izjemno igro v filmu Judas and the Black Messiah letos osvojil že zlati globus in nagrado Združenja filmskih igralcev.
