Na posmrtno potovanje po Evropi gre v zlati žari

Iz vsake pore Zsa Zse Gabor je namreč velo zvezdništvo, morda še preden je to sploh obstajalo. Bila je prvotna, originalna starleta, še preden so ta vzdevek prevzele današnje lepotičke. Zatorej ji skoraj pritiče, da se tako tudi poslovi. Zvezdniško, neponovljivo, dramatično in z velikansko zamudo štirih let. Kajti čeprav je umrla že pred skoraj štirimi leti, le dva meseca pred okroglo stotico, njeni ostanki še do danes niso našli stalnega bivališča v večnosti. Igralkin pepel še vedno počiva v zlati žari, ki jo, kamor koli gre, s seboj nosi njen vdovec, princ Frederic von Anhalt.

A zdaj je sklenil, da je napočil čas dokončnega slovesa. Še preden pa bo žaro z Zsa Zsinim pepelom položil v zemljo, jo bo popeljal na še poslednje potovanje po Evropi. »Ljubila je potovanja. Ljubila Evropo. Vsako leto sva obiskala njene najljubše kraje.« Prav to bosta storila tudi zdaj. Odšla bosta v London, Paris, na Dunaj, v Ženevo, zadnji postanek bo v igralkini rodni Budimpešti, kjer se bo Frederic od ljubljene dokončno poslovil.

Ni bil le filmski svet tisti, ki ga je svetlolaska madžarskih korenin osvojila, kot uročeni so ji k nogam padali tudi moški, kar devet pa jo je popeljalo pred oltar. Nazadnje četrt stoletja mlajši von Anhalt, ki se od Gaborjeve še kar ne more ločiti.

»Zsa Zsa je v čudoviti zlati žari, ki jo imam vse od njenega pogreba januarja 2017 nenehno ob sebi. Spim z njo, kamor grem, gre tudi ona. Če bi bilo po moje, bi ostala z menoj do moje smrti,« je dejal vdovec, a si je v trenutni zdravstveni svetovni krizi, sploh če temu doda še svojo visoko starost 77 let, priznal, da nima pojma, kaj mu prinaša jutri in ali bo jutri sploh še prišel. Zato se je odločil, da je čas, da jo odpelje domov, na Madžarsko. »A najprej bova šla na potovanje do vseh njenih najljubših krajev.« To bo(sta) seveda storila v slogu. Žara se ne bo kar tako valjala po avtih ali letalih, temveč jo bo okoli nosil v oblikovalski torbici Louisa Vuittona, v kateri je diva prenašala svojega psička, shih-tzuja Macha. »Svojega psa je oboževala in ga povsod vlačila s sabo. Zato je to precej primerno.«

Frederic je prepričan, da bi si njegova Zsa Zsa tega želela. Nasprotno po vdovčevih načrtih precej udriha igralkin nekdanji publicist Ed Lozzi, ki meni, da bi jo morali pokopati na hollywoodskem pokopališču, v grob ob njeno hčer Francesco in sestro Evo.
»Tega bi si želela. Ne pa da jo njen nastopaški mož, lažni princ, vlači naokoli v avtopredalu za dokumente in rokavice svojega rolls-roycea!« nasprotuje vdovčevemu prepričanju, da mora biti Gaborjeva pokopana na Madžarskem.

Po posmrtnem potovanju bo očitno pokopana v Budimpešti. Deloma – tako von Anhalt – ker so nanjo v njeni domovini vselej gledali kot na zvezdo največjega kalibra, deloma pa tudi, ker Zsa Zsa nikoli ni rada delila svojih stvari, čemu bi si potemtakem želela deliti hollywoodski grob, četudi s hčerko in sestro. In medtem ko ji bo grob krasil granitni nagrobni kamen z njeno fotografijo, ne bo tudi zapisano, koliko je bila v času smrti stara. »Nič let.


Po šestdesetici je zahtevala, da nehamo šteti. Le napis Ikona 20.
stoletja in fotografija njene zvezde na hollywoodskem pločniku slavnih. Tega bi si želala. Tako in nič drugače.« Vsekakor gre verjeti, da ne bi želela imeti za veke vekomaj v kamen vklesanih svojih let, saj starost nikoli ni bila nekaj, o čemer bi želela govoriti. Vsaj po resnici ne. Ne nazadnje so ji leta 1936 – takrat jih je, pssst, štela 19 – celo vzeli krono najlepše Madžarke, ker je lagala o starosti.