Na Susseška besni tudi poslanci: užalila naj bi Veliko Britanijo in kraljičino zapuščino
Gledalci po svetu so pred dnevi dočakali prvi del dokumentarne serije, ki sta jo v sodelovanju z Netflixom ustvarila princ Harry in njegova žena, zanjo pa prejela skoraj sto milijonov evrov. Že med snemanjem se je govorilo, da bo serija udarna in ne prav prijazna do monarhije, a Harry in Meghan sta si s »svojo resnico«, kot kažejo, nakopala težave tudi pri Britancih in celo njihovi vladi.
Nekateri poslanci, predvsem tisti iz konservativne stranke, so namreč prepričani, da s svojimi izjavami nista užalila le neprecenljive zapuščine pokojne kraljice Elizabete II., temveč celotno Veliko Britanijo in države, ki spadajo v Skupnost narodov.
Robert Seely in njegovi strankarski kolegi zdaj pozivajo kralja Karla III., naj sinu in njegovi ženi odvzame plemiška naziva, kar sicer Britanci po družabnih omrežjih zahtevajo že dlje. V britanski konservativni stranki so namreč prepričani, da Harry in Meghan »služita na račun statusa in plemiških nazivov«, obenem pa »z vso silo napadata Veliko Britanijo«. Britance in kraljevo družino sta namreč obtožila rasizma, na Otoku pa da barvi kože posvečajo veliko več pozornosti kot denimo v ZDA.
O slednjem je še posebno prepričana Meghan, ki je dejala, da je ljudje v rodni Kaliforniji in pozneje v Kanadi, kjer je delala, nikoli niso »obravnavali kot temnopolto žensko«, to se je zgodilo šele, ko je prišla v Anglijo. Kaj natanko se ji je hudega zgodilo, ni povedala, prav tako ni komentirala izjave kralja Karla III., ki je pred časom dejal, da se sprva sploh ni zavedal, da je Meghan temnopolta.
V britanski konservativni stranki so prepričani, da Harry in Meghan »služita na račun statusa in plemiških nazivov«, obenem pa »z vso silo napadata Veliko Britanijo«.
Par se je lotil tudi Skupnosti narodov, češ da Velika Britanija tamkajšnje prebivalce še vedno izkorišča kot pred stoletji. Vse to je Seelyja tako razjezilo, da namerava vložiti predlog zakona, ki bi kraljevim svetovalcem omogočil, da Susseškima odvzamejo naziva. Da bi se to zgodilo, bi bilo treba spremeniti zakon iz leta 1917, po katerem so takrat brez častnih in drugih nazivov ostali vojni sovražniki, ki so sodelovali z Nemčijo.
