MISTER MORGEN
Nekoč pel Tata, kupi mi auto, zdaj bitka za njegovo dediščino
V manj kot letu so prodali več kot milijon plošč s pesmijo Morgen (Jutro), ki jo je zapel legendarni popevkar, njegovi dediči pa se še 19 let po smrti niso sporazumeli.
Odpri galerijo
Plakat za razstavo o Ivu Robiću FOTO: OPATIJA
Januarja 2020 bi dopolnil 97 let. Le kdo ne pozna Iva Robića. Starejše bralke in bralci zagotovo, ni pa malo niti mlajših. Spominjamo se ga po hitu Tata, kupi mi auto, ki ga je prepeval z Zdenko Vučković leta 1958, pesmi Morgen, s katero je na ameriški lestvici najbolj priljubljenih prehitel Franka Sinatro in Elvisa Presleyja, in po številnih drugih uspešnicah, ob katerih so se zaljubljale naše mame in babice.
Bil je pionir zabavne glasbe in prvi hrvaški pevec, ki je naredil veliko mednarodno kariero. Kljub ideološkim razlikam tistega časa mu je uspelo osvojiti tudi Američane.
Rodil se je 28. januarja v Garešnici, v družini sodnega uradnika, ki je oboževal glasbo in ob službi vodil tamburaški orkester. Ivo se je že kot otrok naučil igrati violino, prepeval pa je tudi v zboru. V srednji šoli je že imel majhno glasbeno skupino, s katero je nastopal kot amater.
Robića so klicali mister Morgen po istoimenskem hitu, ki je vladal na vrhu lestvice leta 1959. S hitom mu je uspelo to, kar so zaman poskušali nemški glasbeniki: uvrstiti pesem z nemškim besedilom med parado ameriških in britanskih hitov.
V začetku šestdesetih let je sodeloval s skladateljem Bertom Kämpfertom, ki je sodeloval s Tonyjem Sheridanom. Prav Robić je bil tisti, ki je prepričal skladatelja, naj že uveljavljenega Sheridana spremlja do takrat neznana skupina iz Liverpoola. Skupina se je imenovala The Beatles, s Sheridanom pa je posnela album My Bonnie. To je bil prvi komercialni podvig legendarne skupine, ki je pozneje osvojila svet.
Soavtor Sinatrove uspešnice in dolgoletni prijatelj Iva Robića Stjepan Mihaljinec je pričal o njegovi vlogi pri nastanku hita Strangers in the Night, s katerim je Frank Sinatra zaslužil milijone. Kämpfert je pogosto brskal po Robićevih skladbah in všeč mu je bila pesem Ova splitska noć. Ker so jo na festivalu v Splitu zavrnili, Robića ni več zanimala, zato jo je prodal Kämpfertu. Herb Rehbein je melodijo nadgradil in pesem poimenoval Fremden in der Nacht. Robić nikoli ni bil podpisan kot soavtor svetovnega hita, zato so vse pravice pripadle Kämpfertu.
Robić je umrl marca 2000 na Reki. In potem se je bitka začela. Za dediščino, ki, roko na srce, ni bila majhna. Sodna bitka traja že devetnajst let. Spor njegovih dedičev (med njimi so tudi dediči Robićevega brata Miroslava, ki ga v Sloveniji poznamo kot Nina Robića, pevca iz zlatega obdobja slovenske popevke, ki se je v slovensko glasbeno zgodovino zapisal z zimzelenimi melodijami, kot so Zemlja pleše, Življenje je vrtiljak in Ura brez kazalcev) in dedičev njegove prav tako pokojne žene Marte je te dni sicer dobil nepravnomočni epilog, vendar, kot že napovedujejo, je na obeh straneh še veliko nezadovoljnih.
Ivo Robić je umrl za posledicami srčnega infarkta leta 2000. Tri dni pred smrtjo je napisal oporoko, v kateri je svojo vilo s parcelo v Ičićih, vredno več milijonov takratnih nemških mark, podaril reški nadškofiji. Ta naj bi v zameno na parceli zgradila manjšo kapelico, ženi Marti pa naj bi do smrti izplačevali rento v višini približno 800 (zdajšnjih) evrov. Ženi je zapustil tudi 140.000 mark in jo pooblastil za nadzor nad avtorskimi pravicami. Vse preostalo naj bi razdelili.
Ker zakonca Robić nista imela otrok, sta se v bitko vključila brata Iva Robića Rajko in Miroslav (Nino), ki naj bi si z Marto razdelili še dodatnih 300.000 nemških mark z bančnih računov, stanovanje v Zagrebu, mercedesa C 250 TD in še nerazporejene avtorske pravice in njihova nadomestila. In kazalo je, da bo delitev hitro končana, vendar še zdaleč ni bilo tako.
Sodišče je sicer vmes odločilo in izdalo nepravnomočno razsodbo, vendar sta brata vztrajala pri drugačnih zahtevah. Na hrvaškem vrhovnem sodišču sta zahtevala revizijo postopka in sodišče je leta 2006 primer vrnilo na začetek.
Leto pozneje je umrla tudi Marta, njeni dediči pa so zavzeli njeno mesto v bitki za dediščino enega najbolj znanih pevcev, ki je bil med prvimi, ki so konec petdesetih in na začetku šestdesetih let izdali veliko ploščo. Poleg Robića je to uspelo še Đorđu Marjanoviću in tudi Marjani Deržaj.
Sodni mlini so se vnovič zavrteli, pred sodiščem so nastopili vsi vpleteni in vsi so ostali na svojih okopih.
Zdaj, po devetnajstih letih, je sodišče v Zagrebu z novim sklepom priznalo vdovi zgolj tretjino pripadajočega ji deleža v pevčevi dediščini. In vnovič zapletlo zadevo. Dediči so že napovedali pritožbo. To tudi pomeni, da se bitka za dediščino pevca, znanega kot gospod Morgen, nadaljuje.
Ivo Robić je umrl za posledicami srčnega infarkta leta 2000.
Bil je pionir zabavne glasbe in prvi hrvaški pevec, ki je naredil veliko mednarodno kariero. Kljub ideološkim razlikam tistega časa mu je uspelo osvojiti tudi Američane.
Iz Garešnice
Rodil se je 28. januarja v Garešnici, v družini sodnega uradnika, ki je oboževal glasbo in ob službi vodil tamburaški orkester. Ivo se je že kot otrok naučil igrati violino, prepeval pa je tudi v zboru. V srednji šoli je že imel majhno glasbeno skupino, s katero je nastopal kot amater.
Zakonca Robić FOTO: A. K. E.
Robića so klicali mister Morgen po istoimenskem hitu, ki je vladal na vrhu lestvice leta 1959. S hitom mu je uspelo to, kar so zaman poskušali nemški glasbeniki: uvrstiti pesem z nemškim besedilom med parado ameriških in britanskih hitov.
Robić in The Beatles
V začetku šestdesetih let je sodeloval s skladateljem Bertom Kämpfertom, ki je sodeloval s Tonyjem Sheridanom. Prav Robić je bil tisti, ki je prepričal skladatelja, naj že uveljavljenega Sheridana spremlja do takrat neznana skupina iz Liverpoola. Skupina se je imenovala The Beatles, s Sheridanom pa je posnela album My Bonnie. To je bil prvi komercialni podvig legendarne skupine, ki je pozneje osvojila svet.
3 dni pred smrtjo je napisal oporoko.
Soavtor Sinatrove uspešnice in dolgoletni prijatelj Iva Robića Stjepan Mihaljinec je pričal o njegovi vlogi pri nastanku hita Strangers in the Night, s katerim je Frank Sinatra zaslužil milijone. Kämpfert je pogosto brskal po Robićevih skladbah in všeč mu je bila pesem Ova splitska noć. Ker so jo na festivalu v Splitu zavrnili, Robića ni več zanimala, zato jo je prodal Kämpfertu. Herb Rehbein je melodijo nadgradil in pesem poimenoval Fremden in der Nacht. Robić nikoli ni bil podpisan kot soavtor svetovnega hita, zato so vse pravice pripadle Kämpfertu.
In bitka se začne
Robić je umrl marca 2000 na Reki. In potem se je bitka začela. Za dediščino, ki, roko na srce, ni bila majhna. Sodna bitka traja že devetnajst let. Spor njegovih dedičev (med njimi so tudi dediči Robićevega brata Miroslava, ki ga v Sloveniji poznamo kot Nina Robića, pevca iz zlatega obdobja slovenske popevke, ki se je v slovensko glasbeno zgodovino zapisal z zimzelenimi melodijami, kot so Zemlja pleše, Življenje je vrtiljak in Ura brez kazalcev) in dedičev njegove prav tako pokojne žene Marte je te dni sicer dobil nepravnomočni epilog, vendar, kot že napovedujejo, je na obeh straneh še veliko nezadovoljnih.
S pesmijo Morgen je Ivo Robić na ameriški lestvici prehitel Franka Sinatro in Elvisa Presleyja.
Ivo Robić je umrl za posledicami srčnega infarkta leta 2000. Tri dni pred smrtjo je napisal oporoko, v kateri je svojo vilo s parcelo v Ičićih, vredno več milijonov takratnih nemških mark, podaril reški nadškofiji. Ta naj bi v zameno na parceli zgradila manjšo kapelico, ženi Marti pa naj bi do smrti izplačevali rento v višini približno 800 (zdajšnjih) evrov. Ženi je zapustil tudi 140.000 mark in jo pooblastil za nadzor nad avtorskimi pravicami. Vse preostalo naj bi razdelili.
Brata se pritožita
Ker zakonca Robić nista imela otrok, sta se v bitko vključila brata Iva Robića Rajko in Miroslav (Nino), ki naj bi si z Marto razdelili še dodatnih 300.000 nemških mark z bančnih računov, stanovanje v Zagrebu, mercedesa C 250 TD in še nerazporejene avtorske pravice in njihova nadomestila. In kazalo je, da bo delitev hitro končana, vendar še zdaleč ni bilo tako.
Ozadje tistega časaLeta 1958, ko je zagon popularni glasbi dal Opatijski festival, jugoslovanska različica italijanskega San Rema, je politični vrh spoznal pomen glasbe za enotnost federacije. Znan je govor partijskega veljaka Edvarda Kardelja na enem od partijskih sestankov tri mesece pred prvim festivalom v Opatiji. Takrat je poudaril pomen zabave za to, da bi se lahko različni narodi v Jugoslaviji poenotili in povezali. Za to pa potrebujejo lastno zabavno in popularno kulturo, s katero se lahko poistovetijo. Ugotovili so torej, da potrebujemo tudi domače zvezde, je dejal Kardelj. Glasba je tako postala element enotnosti, predvsem pa se je Jugoslavija pokazala kot drugačna od drugih držav vzhodnega bloka, s tem ko je začela izdajati albume priljubljenih pevcev z zahoda. Prva je bila leta 1960 plošča Elvisa Presleyja, hitro so sledile druge zvezde, Tommy Steele, The Beatles, Cliff Richard & Shadows, Beach Boys, Rolling Stones … Večinoma so izdajali male plošče, velike pa so še veljale za luksuzno blago.
Sodišče je sicer vmes odločilo in izdalo nepravnomočno razsodbo, vendar sta brata vztrajala pri drugačnih zahtevah. Na hrvaškem vrhovnem sodišču sta zahtevala revizijo postopka in sodišče je leta 2006 primer vrnilo na začetek.
Dediči vztrajajo
Leto pozneje je umrla tudi Marta, njeni dediči pa so zavzeli njeno mesto v bitki za dediščino enega najbolj znanih pevcev, ki je bil med prvimi, ki so konec petdesetih in na začetku šestdesetih let izdali veliko ploščo. Poleg Robića je to uspelo še Đorđu Marjanoviću in tudi Marjani Deržaj.
Sodni mlini so se vnovič zavrteli, pred sodiščem so nastopili vsi vpleteni in vsi so ostali na svojih okopih.
Življenje v senci»'Ali veste, zakaj sem tako bled?' Tako nas je v službi večkrat spraševal pokojni Nino Robić. In odgovor: 'Zato, ker ves čas živim v bratovi senci!' Njegov starejši brat je bil seveda svetovno znani pevec Ivo in, zanimivo, tako kot Nino in tretji brat, zdravnik Rajko, je tudi on imel doma ženo Marto," se spominja legendarni glasbeni urednik Dragan Bulič.
Zdaj, po devetnajstih letih, je sodišče v Zagrebu z novim sklepom priznalo vdovi zgolj tretjino pripadajočega ji deleža v pevčevi dediščini. In vnovič zapletlo zadevo. Dediči so že napovedali pritožbo. To tudi pomeni, da se bitka za dediščino pevca, znanega kot gospod Morgen, nadaljuje.
