KRONANE GLAVE
Nezakonska bi bila princesa
Delphine Boël je hči nekdanjega belgijskega kralja. Albert II. je 52-letnico uradno priznal januarja letos.
Odpri galerijo
Dočakala je uradno priznanje. FOTOgrafiji: Mark Renders/Getty Images
Delphine Boël je otrok zunajzakonske afere, njen biološki oče pa ni nihče drug kot nekdanji belgijski kralj Albert II., ji je povedala njena mati baronica Sybille de Selys Longchamps in še, da je imela s kraljem kar 18-letno afero, v času, ko je bil še princ. Da je Delphine, ki je svoje življenje posvetila umetnosti, zares kraljevi otrok, je potrdil tudi DNK-test.
Po več kot desetletju boja za priznanje je nekdanji kralj očetovstvo končno priznal januarja letos, umetnica pa zdaj na bruseljskem pritožbenem sodišču zahteva prav take pravice in naslove, kot jih imajo očetovi v zakonu rojeni otroci.
Govorice o kraljevem nezakonskem otroku so se prvič pojavile leta 1999 v neavtorizirani biografiji o Albertovi ženi kraljici Paoli in razumljivo povzročile velikanski škandal in nenehno obrekovanje, tudi v medijih. Boëlova je o tem, da je kralj njen oče, prvič spregovorila v intervjuju leta 2005, a šele leta 2013, ko je abdiciral in posledično ostal brez imunitete, ki ga je ščitila pred pregonom, je lahko začela postopek na sodišču. Odvetnik zdaj 52-letne Boëlove je konec prejšnjega tedna pred bruseljskim sodiščem povedal, da ne zahteva nič manj in nič več kot prav take pravice, kot jih imajo kraljevi preostali trije otroci, zdajšnji belgijski kralj Philippe, princ Laurent in princesa Astrid. »Ne gre za to, da hoče ali noče biti princesa,« pravi odvetnik Marc Uyttendaele. »Noče biti odrezan otrok, hoče imeti prav take privilegije, naslove in položaj kot njena brata in sestra,« poudarja.
Če bo sodišče odločilo v njen prid, bi bila tudi njena otroka, stara 16 in 12 let, upravičena do kraljevskih nazivov. Toda Albertov odvetnik zatrjuje, da o nazivu princesa pač ne odloča sodišče, marveč kraljevski odlok.
Baronica Longchamps pravi, da je imela s princem afero med letoma 1966 in 1984 in da je bil prisoten v Delphininem otroštvu. Prestol je nepričakovano zasedel leta 1993, po smrti svojega 62-letnega brata. Leta 2013 je, menda zaradi slabega zdravja, odstopil, kralj pa je postal njegov sin. Dolga leta se je 86-letnik upiral zahtevi sodišča po testu DNK, dokler mu niso zagrozili s plačilom 5000 evrov globe na dan. Januarja je oznanil, da je izvedel za rezultate testa in da sprejema Delphine kot svojega četrtega otroka. Izjava je bila olajšanje za Boëlovo, saj je bilo »njeno življenje nočna mora zaradi nenehnega iskanja identitete«.
Po več kot desetletju boja za priznanje je nekdanji kralj očetovstvo končno priznal januarja letos, umetnica pa zdaj na bruseljskem pritožbenem sodišču zahteva prav take pravice in naslove, kot jih imajo očetovi v zakonu rojeni otroci.
O nazivu princesa ne odloča sodišče, marveč kraljevski odlok, pravijo odvetniki.
Govorice o kraljevem nezakonskem otroku so se prvič pojavile leta 1999 v neavtorizirani biografiji o Albertovi ženi kraljici Paoli in razumljivo povzročile velikanski škandal in nenehno obrekovanje, tudi v medijih. Boëlova je o tem, da je kralj njen oče, prvič spregovorila v intervjuju leta 2005, a šele leta 2013, ko je abdiciral in posledično ostal brez imunitete, ki ga je ščitila pred pregonom, je lahko začela postopek na sodišču. Odvetnik zdaj 52-letne Boëlove je konec prejšnjega tedna pred bruseljskim sodiščem povedal, da ne zahteva nič manj in nič več kot prav take pravice, kot jih imajo kraljevi preostali trije otroci, zdajšnji belgijski kralj Philippe, princ Laurent in princesa Astrid. »Ne gre za to, da hoče ali noče biti princesa,« pravi odvetnik Marc Uyttendaele. »Noče biti odrezan otrok, hoče imeti prav take privilegije, naslove in položaj kot njena brata in sestra,« poudarja.
Če bo sodišče odločilo v njen prid, bi bila tudi njena otroka, stara 16 in 12 let, upravičena do kraljevskih nazivov. Toda Albertov odvetnik zatrjuje, da o nazivu princesa pač ne odloča sodišče, marveč kraljevski odlok.
Baronica Longchamps pravi, da je imela s princem afero med letoma 1966 in 1984 in da je bil prisoten v Delphininem otroštvu. Prestol je nepričakovano zasedel leta 1993, po smrti svojega 62-letnega brata. Leta 2013 je, menda zaradi slabega zdravja, odstopil, kralj pa je postal njegov sin. Dolga leta se je 86-letnik upiral zahtevi sodišča po testu DNK, dokler mu niso zagrozili s plačilom 5000 evrov globe na dan. Januarja je oznanil, da je izvedel za rezultate testa in da sprejema Delphine kot svojega četrtega otroka. Izjava je bila olajšanje za Boëlovo, saj je bilo »njeno življenje nočna mora zaradi nenehnega iskanja identitete«.
