Ni še pripravljena postati kraljica
Pred dnevi je izšla uradna biografija nizozemske princese Amalije, s katero želijo tako njena družina kot rojaki zaznamovati pomemben dan, ki bo za bodočo kraljico nastopil v začetku decembra - njen 18. rojstni dan. Tedaj bo tudi uradno prejela naziv princesa Oranska, ki ji je bil sicer dodeljen pred osmimi leti, ko je njen oče zasedel prestol. A ker je želel Willem-Alexander hčerki omogočiti čim bolj normalno otroštvo, sta se z ženo odločila, da bo do polnoletnosti samo princesa Amalija, ko bo pri 18 postala članica državnega sveta, pa jo bodo morali ljudje začeti naslavljati s princeso Oransko. »Do Amalijinega 18. leta jo bova z ženo poskušala zaščititi, kolikor se bo dalo. Ne bo se udeleževala javnih dogodkov oziroma bo ob naju le, ko bo to nujno potrebno. Zdaj naj njeno okolje zajema le njene starše, sestri in prijatelje,« je po kronanju pojasnil Willem-Alexander, ki je kralj postal po odstopu svoje mame kraljice Beatrix leta 2013.
Če ne bi bila rojena kot prestolonaslednica, bi si Amalija želela biti pevka.
Pavzirala bo
Amalija, najstarejša od treh hčera nizozemskega kralja Willema-Alexandra in njegove žene Maxime, je junija končala šolanje na gimnaziji v Haagu in se odločila, da bo pred začetkom študija eno leto pavzirala, da bi spoznala, kaj jo veseli in kaj si želi početi v življenju, dokler ji ne bo treba prevzeti odgovornosti vladanja domovini. Če ne bi bila rojena kot prestolonaslednica, je zaupala avtorici biografije s preprostim naslovom Amalija, bi si želela biti pevka. Čeprav je odrasla z zavedanjem, da bo nekoč na prestolu nasledila očeta, pa pravi, da se trenutno še ne počuti pripravljeno na to zahtevno nalogo. Če bi Willem-Alexander nenadoma umrl, bi prosila mamo, naj jo začasno nadomesti na položaju, pravi Amalija, ob tem pa je dodala, da ga redno opominja, naj se prehranjuje zdravo ter veliko telovadi, da bo še dolgo z njimi.
A tudi če bi kraljica postala danes, bi bila s svojimi 17 leti daleč od najmlajše vladarice. Alfonso XIII. je denimo konec 19. stoletja postal kralj na dan, ko se je rodil, saj je njegov oče, ki je vladal pred njim, umrl še pred sinovim rojstvom. Kljub temu je Alfonso uradno prevzel dolžnosti in krono, ko je dopolnil 16 let. Marija I. Škotska je postala kraljica, ko je bila na svetu komaj šest dni, a je do njene polnoletnosti nad Škotsko namesto nje bdela njena mama. Sosednja Anglija je leta 1422 dobila kralja, starega vsega devet mesecev; toliko je namreč štel Henrik VI. ob smrti očeta. Ne le eden najmlajših, ampak tudi monarh z najdaljšim stažem v zgodovini pa je nekdanji kralj Svazija: Sobhuza je tej afriški kraljevini vladal od svojega prvega do 84. leta. Po njegovi smrti v začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja ga je nasledil Msvati III., najstarejši od njegovih približno 210 otrok, ki jih je imel s 70 ženami.