Igralko ujel virus: brez maske ne gre niti pod tuš

Po dveh letih življenja s pandemijo se nas je večina nanjo navadila, z njo smo se naučili živeti in smo nanjo skoraj že pozabili. A čeprav se je tudi Sarah Michelle Gellar, ki živi z astmo, v minulih dveh letih naučila živeti nekoliko drugače, previdneje, ji virus ni dovolil, da bi ga odmislila. »Po dveh letih in pol me je covid-19 vendar ujel. K sreči sem cepljena, dobila sem tudi poživitveni odmerek, a kdor trdi, da je to zgolj prehlad ... To ni moja izkušnja. Nisem med tistimi srečneži. Čeprav sem dokaj mlada in v dobri telesni pripravljenosti, se vse življenje borim z astmo, tako da je bilo prebolevanje covida zame precej težko. Zdaj sicer že okrevam, a pot do sem je bila vse prej kot lahka.«

Dihanje kot izziv

Ko smo pred dobrima dvema letoma zaskrbljeno, nekateri tudi panično in s strahom spremljali rastoče število primerov tako okuženih kot mrtvih, je bila igralkina družina med tistimi, ki so si vse nasvete in priporočila vzeli k srcu. Ne le zaradi Michelle, tudi njena hči Charlotte in sin Rocky imata astmo, povrhu pa se z občasnimi astmatičnimi napadi spopada tudi njen mož, igralec Freddie Prinze. »Virus prizadene dihala, zato smo jaz in meni podobni nadvse dobro vedeli, koliko je na kocki. Astmatiki namreč dobro vemo, kolikšen izziv je lahko zgolj dihati,« je dejala zvezdnica, ki je zaslovela kot Buffy, ubijalka vampirjev in drugih pošasti, in ki je slutila, da je koronavirus nasprotnik, ki bi ga le stežka porazila. Vsekakor težje kot drugi. »Če bi se jaz ali kdo iz moje družine okužil, bi bila pred nami precej težka bitka.« Toda kljub vsem preventivnim ukrepom, četudi je storila vse, kar je lahko, da virusu ubeži, jo je ta dohitel. »K sreči končno okrevam. Kmalu bom spet pri močeh, upam, da bom vsaj za krajši čas polna super protiteles. A se bom vseeno držala prijateljevega nasveta – raje bom šla z masko celo pod prho, če to pomeni, da me ne ujame še enkrat.«

Med pandemijo je bila preventivno v stiku z zdravnikom pa tudi svoja zdravila za astmo je začela jemati redno, brez izjeme. »Znati moram prisluhniti svojemu telesu,« se zaveda, a je podčrtala, da astmi ne dopusti, da bi usmerjala njeno življenje. Ali življenjih njenih otrok. »Ne pustim, da bi me moje zdravstveno stanje pri čemer koli omejevalo. Pomembno pa je, da se podučiš, s čim vse si lahko pomagaš, in to izkoristiš. Ne živimo zaman v modernem svetu znanosti. Vsak primer je sicer drugačen, a želim biti zgled tega, da ne pustiš diagnozi, da ti narekuje življenje. To si želim tudi za svoja otroka.«