Obletnico življenja brez alkohola je praznoval zadet

Na začetku septembra je praznoval 16 let treznega življenja. A ta pomembna obletnica je bila za Daxa Sheparda nadvse grenka in polna samoprezira. Kajti čeprav ni zdrsnil nazaj v brezno alkoholizma in zlorabe kokaina, s čimer je bežal pred spomini na grdo, oskrunjeno otroštvo, ko ga je pri le sedmih letih spolno nadlegoval dobro desetletje starejši sosed, je treznost letos praznoval zadet s protibolečinskimi tabletami in v sebi tiščal to umazano skrivnost.

»To je bil verjetno najhujši dan mojega življenja,« je dejal igralec, ki so mu na ta pomembni mejnik žena Kristen Bell in njuni hčerki Delta in Lincoln podarile ročno izdelano čestitko. Zvezdnik je le globoko pogoltnil slino in ljubljeni zaupal, da ga je zaneslo na stara pota. »Zdaj mu gre dobro, resnično dobro. Vsak se bori s svojimi demoni, za nekatere je to depresija, drugi so tesnobni, tretji pa se borijo z zlorabo opojnih substanc,« je povedala Kristen, z Daxom pa sta takoj skovala načrt, kako ga potegniti nazaj na suho. Kar jima je tudi uspelo, saj igralec spet šteje svoje dneve življenja brez omame.

Pisalo se je leto 2005, ko je igralec začel živeti. Resnično živeti. Takrat se mu je namreč uspelo dokončno izvleči iz brezna zasvojenosti, s katero se je boril tako rekoč vse svoje odraslo življenje. Osem let pozneje pa se je znašel na meji, ko bi hitro lahko spet pristal na drugi strani, v labirintu zadetosti. »V osmih letih nisem naredil nič, kar bi bilo vsaj nekoliko mejno,« nato pa se je 2012. nadenj zvrnilo kup bremen. Nemočno je opazoval očeta, ki se je boril z rakom, sam je doživel nesrečo z motorjem, za piko na i pa je tudi cele dneve delal, zaradi prometne nesreče seveda z bolečinami po vsem telesu.

»Poklical sem svojega sponzorja treznosti, po njegovem nasvetu sem od zdravnika dobil protibolečinske tablete na recept, a sem jih moral dati Kristen, ki mi je tudi dajala moje predpisane odmerke.« Kar bi bilo vse lepo in prav, ko mu v bolnišnici ne bi zaupali, naj skrbi, da bo njegov oče jemal svoje tablete za lajšanje bolečin. »To sem storil, a imel sem njegov recept. Za mano je bila prometna nesreča in sklenil sem vzeti še nekaj njegovih. Mislim, da sem vzel vsaj dvakrat toliko, kot naj bi glede na moj recept.« A to je bil enkraten spodrsljaj, panika zaradi njega pa je bila precej močnejša od olajšanja, ki ga je dobil s tabletami: »Nisem vedel, ali to pomeni, da sem spet zabredel!«

Svoje skrbi se je nemudoma zaupal Kristen, tedaj noseči z njuno prvorojenko. Vse je sprejela razumsko, češ naj se sreča s sponzorjem treznosti, in mu s pomirjajočimi besedami, da je bil v bolečinah, a da ni spet zavil na pot odvisnosti, hkrati vlila zaupanje.

Pred osmimi leti je imel en trenutek spozabe v enem samem dnevu. A je letos nato počasi, korak za korakom, spet začel bresti v svet omame. Vnovič zaradi nesreče. Ali, bolje, nesreč. Sprva si je v nesreči s štirikolesnikom zlomil roko, poleti pa je v nesreči z motorjem temu dodal še več poškodb. Zato je segel po protibolečinskih tabletah, a tokrat dejstvo, da mu je odmerke spet dajala žena, ni pomagalo.

»Večerni odmerek sem shranil za drugi dan, da sem zjutraj dobil tolikšno dozo, kot sem si je želel,« kar se mu še ni zdelo problematično, morda le, da je zašel v sivo cono. Šele ko je sam začel kupovati tablete in lagati bližnjim, si je priznal, da ima težavo. Ki jo je želel rešiti sam. »A že prvi dan, ko sem želel zmanjšati odmerek, sem se počutil grozno slabo. Nisem mislil, da je to mogoče z le eno tableto manj. Zato sem sklenil to odložiti za naslednji dan. In spet naslednji.« To ga je pahnilo v brezglavo paniko, zato je s svojo težavo vendar šel h Kristen, skupaj s preostankom tablet. »Ni se mi le zaupal, dejal mi je tudi, da potrebujeva drugačen, boljši varnostni načrt od obstoječega, ko mu jaz odmerjam tablete,« je bila Bellova ponosna na moža, ker ji dovolj zaupa, da jo je prosil za pomoč. In sta jo poiskala. Ne le da mu je vseskozi stala ob strani, »tega je Dax več kot vreden«, znova sta začela hoditi tudi na terapijo.


Začetek odvajanja je bil težak. A je Dax že precej hitro zagledal svetlobo na koncu tunela. »Zdaj vem, da bo moje življenje spet boljše in lepše. Z vsakim dnem se počutim manj bedno in slabo. Z vsako nočjo se manj znojim,« je o odvajanju povedal zvezdnik, ki je v prvih nočeh sam spal v postelji, menjaval strani in si podlagal brisačo. »Okoli tretje zjutraj sem se zbujal, saj je bila postelja premočena z znojem. Tedaj sem vstal, šel na drugo stran in si podložil drugo, suho brisačo.« A ta pekel je bil relativno kratek. Zdaj pa spet osvobojen vsakršne omame z optimizmom zre naprej.