Odpovedal se je nesmrtnosti
Nečimrn. Samovoljen. Tisti, ki se peha za večno mladostjo in, še več, za večnim življenjem. Tako je medijskega mogula Simona Cowella že pred desetletjem v biografiji orisal raziskovalni novinar Tom Bower, ki se v svoji oceni ni pretirano zmotil. Tudi zvezdnik je namreč priznal, da je v želji po ohranjanju mladostnosti jemal tedenske vitaminske injekcije, si izpiral črevo in si, kot mnogi v zabavni industriji, gladil gubice z botoksom. A je, vsaj s slednjim, šel predaleč. »Na neki točki sem s tem močno pretiraval,« kar je spoznal, ko je primerjal fotografijo samega sebe iz časa pred botoksom, ko se mu je obraz še premikal in izražal čustva ter počutje, ter iz obdobja, ko se je spremenil v skoraj nepremično sliko.
Misel, da bi bil le lebdeča glava v nesmrtnosti, ne zveni mikavno in zabavo. Zato sem spisal oporoko.
»Sprva se sploh nisem prepoznal, kot bi ne šlo za istega moškega.« Čeprav je bil verjetno še precej bolj očiten znak, da je šel v (zlo)rabi lepotnih posegov predaleč, ko se je njegov danes osemletni sin Eric ob pogledu na očeta začel panično dreti. »Zajela ga je histerija. In tedaj sem si rekel – dovolj! Danes zato v meni ni niti sledu botoksa ali katerega drugega polnila.«
Noče lebdeče glave
Pomoč lepotnih kirurgov je zamenjal za zdrav življenjski slog z rednim gibanjem, uravnoteženo prehrano in pitjem vode. A kot si je premislil glede umetnega glajenja gubic in nategovanja kože, tako mu tudi ne diši več misel na nesmrtnost. Kajti če je bil še pred slabimi 15 leti navdušen nad prebojem znanosti, ki omogoča ohranjanje telesa tudi po smrti pri izjemno nizkih temperaturah do trenutka, ko bo napredek v medicini morda omogočil tudi ponovno obuditev v življenje, je krionsko zamrznitev zdaj izločil iz načrta.
»Do pred kratkim nisem imel oporoke, mislil sem namreč, da ne bom nikoli zares umrl. Želel sem, da me zamrznejo. A sem izvedel, da to pomeni, da ti odsekajo glavo. Misel, da bi bil le lebdeča glava, pa pač ni mikavna.« Zato se je sprijaznil, da bo nekoč napočil tudi njegov čas, in celo spisal oporoko. Kako bo razdelil svoje bogastvo, ocenjeno na okoli 600 milijonov, vesta zgolj Simon in njegov odvetnik, a menda bo precejšen kos pogače, bojda v višini okoli 20 milijonov, zapustil organizacijam za zaščito živali in pasjim zavetiščem.