Odšla je oskarjevska nominiranka Shirley Knight

Umrla je, ko je bila pripravljena. Ostarela igralka Shirley Knight je namreč še med velikonočnimi prazniki prek facetima klepetala s prijatelji in družino, se srečala z nekaj ljudmi, ki jih je ljubila in so ljubili njo. »Očitno je bil to zaključek, ki si ga potrebovala. Zdaj pa si zgodaj zjutraj mirno in z menoj ob strani odšla,« je žalostno novico o materini smrti pri njenih 83 letih delila s svetom njena hči Kaitlin. Ki ji je v uteho, da je odšla pomirjena in v lepih letih ter z zavedanjem, da bo vselej živela v bogati filmski zapuščini.


Knightovo, ki se je mlajše generacije morda najbolj spomnijo iz serije Razočarane gospodinje, serije, ki ji je prinesla eno izmed emmyjevskih nominacij, je ljubezen do igre iz domačega Teksasa popeljala v Hollywood, od tam na gledališke deske New Yorka in pozneje Londona, dokler se ni vrnila k hollywoodskim koreninam. Izjemen talent, ki mu je bila njena lepota le pika na i, je izkazovala že od samega začetka, saj se ji je filmska kritiška srenja že ob njeni drugi filmski vlogi v drami The Dark At The Top Of The Stairs priklonila z oskrajevsko nominacijo in dvema nominacijama za zlati globus. Podobno je navdušila dve leti pozneje, 1962., ko se je z vlogo zapeljivke v filmu Sladka ptica mladosti s Paulom Newmanom vnovič znašla v oskarjevski dirki in se potegovala še za zlati globus. A če so ji te nagrade spolzele med prsti, je leta 1976 v oblekici Marilyn Monroe v gledališki igri Kennedyjevi otroci kritike vrgla na rit in so jo ovenčali z najvišjim gledališkim odličjem, prestižnim tonyjem.

V filmu še pred dvema letoma

Svetlolasa Teksašanka je dvakrat zakorakala pred oltar. Prvič z ameriškim igralcem in producentom Genom Perssonom, a jima je po enem desetletju, leta 1969, odklenkalo. V drugo se je še v letu ločitve zaobljubila angleškemu piscu Johnu Hopkinsu, zaradi katerega se je, sicer tudi nekoliko naveličana hollywoodske rutine, preselila na drugo stran luže, v London. Tam je igrala v gledališčih, se posvečala vzgoji hčerke iz prvega zakona in začela vesti. »A sem se nato spet odločila početi to, kar počnem najbolje. Igrati.« Z družino so se znova preselili v Hollywood, kjer je v 80. letih poleg filmu naklonila možnost tudi televiziji. In zacvetela. Med letoma 1981 in 2006 ji je televizijska igra namreč prinesla kar osem nominacij za emmyja, tri prestižne nagrade pa je odnesla domov. Prvič 1988. za vlogo v seriji Thirtysomething, leta 1995 pa je osvojila kar dva – enega kot gostujoča igralka v nanizanki Newyorška policija, drugega kot stranska igralka v televizijskem filmu Obtožba: primer McMartin, ki ji je prinesel tudi zlati globus. Sicer pa se je lahko spomnimo iz filmov, kot sta Božanske skrivnosti Ya Ya Sester s Sandro Bullock, Ashley Judd in Maggie Smith, ter iz uspešnice Bolje ne bo nikoli z izjemnima Jackom Nicholsonom in Helen Hunt. Nazadnje je pred kamerami stala pred komaj dvema letoma v filmu Periphery.