DRŽAVNIŠKI BANKET
Odslej lahko samostojno vlada
Belgijska prestolonaslednica Elisabeth je 18. rojstni dan zaznamovala z državniškim banketom. Bo prva belgijska vladarica, ki ji je bilo to določeno z rojstvom, ne s poroko.
Odpri galerijo
Belgijska princesa in prestolonaslednica Elisabeth je pred dnevi dopolnila 18 let. Tega pomembnega mejnika pa mladenka, ki je ob tej priložnosti pripotovala iz angleškega Walesa, kjer obiskuje šolo, ni zaznamovala z običajno zabavo, temveč so ji v kraljevi palači v Bruslju pripravili pravi državniški banket, ki ga je predvajala celo nacionalna televizija. Samo za princeso so nastopile članice kraljevega baleta, zapela ji je nekdanja evrovizijska zvezdnica Blanche.
Če bi kralj odstopil ali umrl pred njeno polnoletnostjo, bi ji namreč moral pri vodenju pomagati svetovalec. Še posebno pomemben pa bo dan, ko bo postala kraljica. Princesa bo namreč prva belgijska kraljica, ki bo to postala z rojstvom, ne poroko, vse dosedanje belgijske kraljice so bile kraljeve žene. Ob ustanovitvi leta 1839 je belgijska ustava določala, da lahko prestol zasedejo le moški potomci kralja Leopolda I., a to ne velja več od leta 1991, ko je začel veljati t. i. Salijski zakon, ki dovoljuje tudi ženskim, da zasedejo prestol.
Slavljenki sta se seveda pridružila mama in oče, ki sta bila neizmerno ponosna, kraljica Mathilde je komaj zadrževala solze, ko je poslušala hčerin govor, oče pa ji je pripel medaljo Leopoldovega viteškega reda, ustanovljenega leta 1832, ko je Belgija postala samostojna; gre za najvišje viteško odlikovanje v Belgiji. Elisabethin 18. rojstni dan je bil deležen tako veliko pozornosti, ker lahko zdaj, ko je polnoletna, sama prevzame prestol in samostojno vlada.
Oče je Elisabeth pripel medaljo Leopoldovega viteškega reda, najvišje viteško odlikovanje v Belgiji.
Če bi kralj odstopil ali umrl pred njeno polnoletnostjo, bi ji namreč moral pri vodenju pomagati svetovalec. Še posebno pomemben pa bo dan, ko bo postala kraljica. Princesa bo namreč prva belgijska kraljica, ki bo to postala z rojstvom, ne poroko, vse dosedanje belgijske kraljice so bile kraljeve žene. Ob ustanovitvi leta 1839 je belgijska ustava določala, da lahko prestol zasedejo le moški potomci kralja Leopolda I., a to ne velja več od leta 1991, ko je začel veljati t. i. Salijski zakon, ki dovoljuje tudi ženskim, da zasedejo prestol.
Predstavitvene informacije
Komentarji:
13:00
Pomagamo si s paro