Okus alkohola mu sploh ni všeč

Jonathan Ryhs Meyers in alkohol ne shajata dobro. No, ali pa še predobro, saj je irski filmski lepotec od leta 2005 že ničkolikokrat pristal v rehabilitacijski kliniki, ob njegovih pijanskih eskapadah pa so si tudi paparaci veselo meli roke. A se je lani, ko sta z ženo Maro Lane na svetu pozdravila prvorojenca Wolfa, vendar vzel v roke in minuli mesec praznoval že osem mesecev treznosti. Preuranjeno, saj ga je sredi julija na kratkem poletu med Los Angelesom in Miamijem spodneslo, ob pristanku pa ga je zaradi neprimernega, z alkoholom podkrepljenega vedenja pričakala policija. »Samega sebe sem s tem, ko me je spet zaneslo na stara pota, pustil na cedilu. Za kar lahko krivim le sebe,« je dejal zvezdnik, a dodal, da ni alkoholik, ampak da ima alergijo na alkohol – zato se tudi tako neotesano vede. »V resnici mi okus alkohola sploh ni všeč.«

Usodnost letališča

Odraščal je v bližini omame, saj je imela njegova mama Geraldine težave s pretiranim pitjem. In morda se zato sam alkohola ni niti pritaknil do 26. leta. A so mu stvari hitro ušle izpod nadzora, saj je že 2005., le dve leti po prvem požirku, prvič odkorakal v kliniko za zdravljenje odvisnosti. Čeprav, kot trdi zdaj, nikakor ni odvisen od tekoče omame. »Nikoli nisem dolgo brez premora pil, že ker mi okus alkohola ni všeč. Imam težave s pitjem, a ne z alkoholizmom, ampak z alergijo na alkohol,« je dejal in dodal, da ko odloži pijačo, nanjo niti pomisli ne več. »To moje težave ne zmanjša, zgolj pove, da trpim za drugačno različico. Ko namreč pijem, so posledice uničujoče. A alkohola ne potrebujem niti po njem ne hrepenim.«

Prepričan je, da njegova težava ni nekaj, kar bi podedoval po mami – predvsem ker ima tri brate, vse brez tovrstnih težav. Mu je pa uspelo izluščiti, kaj je tisto, kar v njem sproži željo po pijači. »Zame so to letališča. Tam moram sedeti več ur in čakati, kaditi mi ne pustijo, povsod pa je dostopen alkohol. Kar seveda ni izgovor, a me to okolje žal naredi ranljivejšega, dovzetnejšega.« Da so letališča tudi v resnici njegova ahilova peta, je že večkrat dokazal. Aretirali so ga namreč na dublinskem letališču pred 11 leti, nato je šel skozi isto proceduro z letališkimi varnostniki in policijo dve leti pozneje v Parizu, ko si je prislužil za okroglega tisočaka globe. Zdaj je podobno zgodbo spisal še v Miamiju. »Tisti dan sem bil na poti od tretje jutranje ure. Sprva se je zapletlo z letalskimi vozovnicami, poleg tega je bil z nama Wolf, ki je dobival prve zobke, kar je lahko precej napeto. Zato sem si, zelo neumno, naročil pijačo, ko smo se naposled lahko vkrcali na letalo. To pa je razjezilo Maro, saj ne bi smel piti. Tedaj sem bil namreč že mesece trezen,« je dejal o incidentu, zaradi katerega je vnovič pristal na naslovnicah. Povedano pa je tudi razložil policistom, ki so ga aretirali, ter so se izkazali za izjemno razumevajoče. »Iskreno sem se opravičil, nato pa skoraj naravnost z letala odšel na pogovor s terapevtom. Naučil sem se lekcije.«