Operacija bila uspeh, a zvezdnik potrebuje medicinsko pomoč 24 ur na dan
Od srca se jim je odvalil kamen in so vendar lahko nekoliko lažje zadihali. Na začetku tega tedna je Sharon Osbourne iz domače Velike Britanije namreč preletela Atlantik, vse do Los Angelesa, da bi bila ob možu Ozzyju Osbournu med pomembno operacijo, ki bo »odločala o njegovem življenju«. Zdaj pa je olajšano sporočila, da je bil zahteven kirurški poseg velikanski uspeh. »Ozzy je dobro in je že na poti okrevanja!«
Ni skrivnost, da ostarelega rockerskega mačka, ki ima za sabo že 73 pomladi, v jeseni življenja pestijo zdravstvene težave. Najočitneje mu je usoda verjetno predlani sporočila, kako krhko je lahko človeško telo, saj so mu zdravniki odkrili parkinsonovo bolezen. »Zaradi nje ne umiram,« je tedaj sporočil svojim zaskrbljenim oboževalcem in dodal, da je tako ali tako smrt že ničkolikokrat pretental in da tudi sedaj še nima nikakršnih načrtov oditi v onstranstvo. »Moj čas se sicer verjetno približuje. A za mojih 73 let mi gre prekleto dobro!«
Tako je zatrjeval vsaj še pred nekaj meseci, ko so ga nato začele mučiti precejšnje bolečine. Kakšne, ni razkril, pa tudi Sharon je molčala, zaradi kakšne moževe operacije je odletela v Los Angeles. A menda naj bi bile vse hujše bolečine v vratu tiste, zaradi katerih je operacija postala njegova skoraj edina možnost. »Zaradi padca pred tremi leti mu morajo poravnati vijake v vratu in hrbtu. To je precej zahteven poseg, sploh pri njegovih letih,« pa je bil nekoliko bolj zgovoren anonimni vir.
Moj čas verjetno počasi prihaja, a za 73 let mi gre prekleto dobro!
Operacija, zaradi katere bodo Ozzyjevi dnevi manj boleči, je povezana menda z njegovo nesrečo izpred skoraj dveh desetletij, ko se je prevrnil s štirikolesnikom, pri čemer si je zlomil ključnico in osem reber ter si poškodoval vratna vretenca. Tedaj je po sprva urgentni operaciji potreboval še drugo, dodatno operacijo vratu, saj ni mogel normalno hoditi. Tudi ob vsakodnevnih fizioterapijah je namreč napredoval le izjemno počasi. Pred tremi leti mu je spodrsnilo v kopalnici, »ovila me je tema«, nesrečen padec pa naj bi mu premaknil vijake, ki so z operacijami leta 2003 postali del njega. A čeprav so ga že tedaj ponovno naravnali, je bila še ena operacija očitno nujna.
Poseg je dobro prestal, a čaka ga še dolgo obdobje okrevanja, sploh na začetku bo 24 ur na dan potreboval pomoč in oskrbo domače medicinske sestre.
