Oskarjevka se ni hotela poročiti, a se je kar trikrat
Ločitev je za večino boleča ali najmanj skrajno stresna, a za Whoopi Goldberg je bila razlog za slavje. Oskarjevka je namreč prepričana, da zakon nikakor ni zanjo in da se sploh nikoli ne bi smela poročiti – čeprav si je poročne zaobljube izmenjala kar trikrat. »Nikoli se ne bi smela poročiti. Vselej, ko mi je iz tega uspelo pobegniti, sem poplesavala in srečno poskakovala. Prav vsakokrat! Ob vsaki ločitvi sem namreč pomislila, da se sploh ne bi smela spraviti v situacijo, ki pripelje do tega. Vedela sem, da se v resnici nisem hotela poročiti, zato se ob ločitvi nisem imela pravice pritoževati in tarnati, pač pa le iti v življenju naprej.«
Skupno življenje pomeni stopnjo predanosti drugemu, a tega si ne želi.
Dekle naj bi imelo fanta in se poročilo. To se v družbi pričakuje, zato je tako storila tudi sama. Tako nekako je Whoopi razložila, zakaj je že pri 18 letih postala nevesta Alvina Martina, s katerim sta v prvem zakonskem letu pozdravila hčerko Alexandreo, a sta čez zakon po šestih letih naredila križ. Čez sedem let je vnovič skušala zakonsko srečo, a sta z Davidom Claessnom zakorakala vsaksebi po slabih dveh letih. Še manj, le eno leto, je zdržala s tretjim možem Lylom Trachtenbergom.
Kot kvadrat v krogu
»Poskusila sem zakon, a to pač ni zame. Kot bi kvadrat poskušal postati krog,« je dejala in izdala, da je bila v življenju zaljubljena le enkrat. A nikoli v katerega izmed svojih mož. Toda pred oltar je tako ali tako stopila le zaradi želje, da bi se počutila normalno. »Zdelo se mi je, da poroka pomeni normalno življenje. In to se mi je zdel dovolj dober razlog. A se je izkazalo, da v tem ni kaj veliko resnice.«
Po treh porokah in ločitvah je sprevidela, da nima smisla siliti se v nekaj, kar preprosto ni zanjo. »Pa tudi zelo drago in precej dolgočasno je že postajalo vse skupaj.« Hollywoodska težkokategornica je imela nato dve resnejši razmerji, sprva z igralcem Frankom Langello, nato z dramatikom Davidom Scheinom, a z njima je zaživela na koruzi. A čeprav tokrat ni bilo v igri poročnega prstana, niti to ni bilo zanjo. »Veliko bolj srečna sem, če sem sama na svojem. Z nekom sicer lahko preživljam veliko časa, toliko, kot želim, a ne iščem moškega, s katerim bi ostala za vedno in z njim tudi živela. V svoji hiši preprosto nočem še ene osebe,« je bila iskrena. Skupno življenje pomeni stopnjo predanosti drugemu, a tega si ne želi.
»Predanost pomeni, da to osebo sprašuješ za mnenje, jo poslušaš, gladiš nesoglasja. Tega nočem. In čeprav je slišati grozno, ne želim deliti niti svojega denarja.«