Ostarelemu je dovolil bivati brez najemnine

Postaven, seksi, bogat in slaven. Ob vsem tem pa je Brad Pitt očitno še dober kot kruh. Tako trdi njegova nekdanja soseda Cassandra Peterson, igralka iz grozljivke Elvira, ki je hollywoodskemu težkokategorniku pred skoraj 30 leti za milijon evrov in pol prodala svoj tedanji dom in kupila novo hišo v neposredni bližini nekdanje. Razkrila je namreč, da je filmski lepotec, ki je kupoval posesti, ki so obdajale njegov dom, kupil tudi hišo ostarelega vdovca. A tega ni vrgel na cesto, ampak mu je še naprej dovolil bivati v hiši. Brez najemnine.

V hiši, ki jo je marca prodal, je z Angelino vzgajal njune otroke. FOTO: Osebni arhiv

Leta 1994 je odkupil Cassandrino hišo. Nato naslednjo. In še tretjo in četrto. »Mislim, da je bilo okoli 22 hiš, ki so mejile na njegovo posest. Odkupil je vse, ki so prišle na nepremičninski trg,« je povedala Cassandra. Predvsem zaradi želje po zasebnosti, saj je zvezdnik prav tu vzgajal svojih šest otrok, ki so se mu rodili oziroma sta jih posvojila z bivšo ženo Angelino Jolie. Ena izmed posesti, na kateri je zasijal znak »na prodaj«, je bila tudi hiša možakarja v devetdesetih letih, ki je ravno izgubil ženo. Brad seveda ni pomišljal in je nemudoma dal ponudbo ter postal njen novi lastnik. S tem pa je nenačrtno na svoja pleča prevzel vlogo stanodajalca.

Tudi dobrosrčen

»Do tega starca je bil grozno prijazen. Ravno mu je umrla žena, a vdovec, ime mu je bilo John, je še vedno lahko živel v tej hiši. Brad mu je, čeprav jo je odkupil, dovolil, da v njej prebiva do smrti. Brez najemnine,« je izdala Cassandra in nadaljevala, da je bilo vse kar malce smešno, saj je John nazadnje dočakal več kot sto let. »Ko je Brad z njim sklenil sporazum, si je verjetno mislil, da so mu dnevi šteti. Star je bil več kot 90 let. Nato pa je pri Bradu živel do svojega 105. leta!«

Ko je Cassandra naletela na slavnega soseda brez majice, je skoraj omedlela. FOTO: Press

Zvezdnikova dobrosrčnost je Cassandro ganila. Prav nič hladna pa ni ostala niti, ko je na Brada naletela brez majice, goloprsega. Tedaj je od njegove možatosti in čiste moške lepote skoraj padla vznak. Tega dne se tako živo spomni, da še danes ve, da se je pisalo leto 1999 in da se je po cesti ravno sprehajala s svojimi psi. »Šla sem mimo Bradove garaže. In tam je bil – le v spodnjem delu trenirke in z boksarskimi rokavicami. Udarjal je boksarsko vrečo. Mislila sem, da bom omedlela! Nato pa me je še pozdravil in me vprašal, kako sem ... Postala sem rdeča kot kuhan rak, iz sebe nisem spravila niti besedice. Bil je za umreti privlačen. Ob vsem tem pa še prijeten.«