Papagaj nadira in odganja njenega partnerja

Judi Dench ob svojih rojstnih dneh morda malce godrnja, saj mora svojim zrelim letom vsakič prišteti še eno več, te vse bolj visoke starosti pa nikakor ne prikazuje rožnato.

»V staranju ni nič lepega in dobrega. Ljudje sicer govorijo, da je starost le v glavi, a resnica je, da je naravnost grozna!« hollywoodska zvezdnica ne olepšuje zadev, čeprav se le malokatera njena vrstnica lahko pohvali s tolikšno vitalnostjo in še vedno prekipevajočo življenjsko energijo kot Judi.

Oskarjevka namreč tudi pri 87 letih še vedno snema in o upokojitvi sploh ne razmišlja, še predlani je krasila naslovnico modne biblije Vogue in med pandemijo z vnukom osvojila tiktok. A kljub temu ni nepremagljiva, sploh vid ji je v preteklih letih že tako opešal, da ji pri branju scenarijev pomagajo drugi, na pot pa se tudi raje ne poda več sama. Zdaj pa je boleče občutila, da ji jo lahko pošteno zagode tudi pohajkovanje po lastni hiši, četudi jo pozna kot lasten žep.

Svojega papagaja obožuje, čeprav v kriznih trenutkih ni najbolj uporaben.

»Nedavno sem doma močno padla. Spotaknila sem se ob preprogo in obležala.« Na srečo se ni poškodovala, je pa potrebovala približno pol ure, da se je spet postavila na noge. In, še huje, to je bil močan udarec njenemu občutku neodvisnosti, ki ga želi obdržati za vsako ceno.

Ostati želi neodvisna

V hiši na angleškem podeželju živi sama. Že 12 let je sicer v ljubečem razmerju z okoljevarstvenikom Davidom Milesom, s katerim pa ne le, da se nista poročila, niti živita ne skupaj. Miles živi v hiši kakšnih šest kilometrov proč. »Med pandemijo sva se sicer prvič veliko pogovarjala o poroki in o njej razmišljala. Naredila sva seznam za in proti ter na koncu spoznala, da v najinem odnosu ne želiva spremeniti nič, saj je odlično natanko tako, kot je.« Pri tem pa je imel vmes svoja krila morda igralkin papagaj Sweetie, ki je menda dodobra osvojil stavek »Daj mir!«, ki ga vse prerad – menda v nadvse moškem tonu – zavrešči Davidu.

Nadreti zna življenjskega sopotnika svoje lastnice, žal pa je Sweetie v kriznih situacijah precej neuporaben. To je spoznala Judi, ki si je, ko je nemočno ležala na tleh svojega doma, zaželela, da bi znal poklicati na pomoč.

»Čudovit ljubljenček je. A je, ko sem padla, kot raglja ponavljal: 'Kaj delaš? Kaj delaš?' Potrebovala sem bolj uporabnega papagaja, takega, ki bi komu telefoniral in prosil za pomoč. Moj tega ni storil.« Tako si je morala pomagati sama. »Ležala sem in ležala. Kakšne pol ure pozneje pa sem vstala, kot ne bi bilo nič.« Vseeno je ob tej neprijetni izkušnji priznala, da je v njenih že zelo zrelih letih precej težko ohranjati neodvisnost. »A neodvisna si želim ostati.« Zato je zavrnila predloge, da bi si vgradila alarm, poseben gumb, po pritisku na katerega bi k njej že hitela pomoč.