Po 20 letih ljubezni končno poročena

Nekdanja spajsica Emma Bunton končno ni več koruznica, saj je njen ljubljeni iz mične blondinke naposled naredil pošteno žensko! Čeprav zvezdnica že polovico svojega življenja ljubi le enega moškega, s katerim ima tudi dva sinova, Emma in Jade Jones nikoli nista stopila pred oltar, pa čeprav sta, vsaj uradno, že debelo desetletje zaročena. Razlog?

Preveč sta neorganizirana, da bi jima skupaj uspelo spraviti poroko. Zato je bilo za dolgoletna zaljubljenca pandemsko zaprtje skoraj kot naročeno, saj sta se lahko ognila vsem zapletenim poročnim predpripravam in si v popolni zasebnosti in intimi, brez vsakršnega pompa, obljubila večno zvestobo. »Gospod in gospa Jones!« je čivknila novopečena žena, vse pa pospremila s poročno fotografijo in obveznim rdečim srčkom.

Poroka je vse presenetila, tudi Emmine nekdanje kolegice, bivše spajsice, ki kar niso mogle dovolj pohiteti s čestitkami in vzkliki (presenečene) radosti. A kot je bila zvezdničina poroka morda nepričakovana, bi jo hkrati lahko skoraj pričakovali, saj se je nadvse počasi kuhala dobri dve desetletji. Spoznala in zaljubila sta se namreč že leta 1998, a tedaj, pevka jih je štela komaj 22, očitno še nista bila pripravljena na ljubezen na dolge proge in sta se po že enem letu razšla.

A ne za dolgo, po pevkini krajši romanci z nogometašem Riom Ferdinandom sta se Emma in Jade spet znašla v objemu drug drugega. Vnovič le za krajši čas, za dve leti. Toda po viharnem začetku s prekinitvami in obujanjem starih strasti se je izkazalo, da gre v tretje res rado. Ko so se med njima leta 2004 ponovno predramila že nekoliko pozabljena čustva, je bilo za vselej. Od tedaj sta namreč neločljiva, že po treh letih pa sta 2007. ljubezen okronala s prihodom prvorojenca Beauja, ki sta mu štiri leta pozneje podarila mlajšega bratca Tata. Skoraj istočasno je Jade padel na eno koleno, njegovo zaljubljeno snubitev pa je Emma, čeprav prej nikoli ni bila zagovornica poroke in zakonske zveze, radostno sprejela.

»Ne potrebujem poroke in poročne listine, da bi najinemu razmerju dala večjo težo,« je sicer kljub zaročnemu prstanu zatrjevala, a si po nekaj letih priznala, da bi vendar bilo lepo, ko bi ljubezen potrdila še pred pričami. »Že tako ali tako si praviva, da sva mož in žena, zato bi bilo lepo, ko bi nama poroko tudi v resnici uspelo izpeljati. Želiva se poročiti, o tem se pogovarjava, a kaj ko sva oba tako grozno neorganizirana! Dlje od besed nama ne uspe priti. Verjetno bova na koncu eden tistih parov, ki pobegnejo in se skrivaj poročijo. Pa še za to ne vem, ali bi nama uspelo organizirati.« Dodala je, da je največ, kar jima bo nekoč morda uspelo, majhna poroka z zasebnim obredom. In očitno je tedaj, ko je o tem pred tremi leti na glas razmišljala, že videla v prihodnost, saj sta natanko to zdaj tudi storila. Skrivaj in nadvse zasebno sta postala mož in žena.

Poročena sta in imata dva otroka. A da bi bila njuna čaša sreče polna, bi si družinico želela povečati za še enega člana. Tako sta mladoporočenca vsaj začela razmišljati v preteklem letu, čeprav Buntonovo, zdaj že Jonesovo, nekoliko pekli, da je morda zamudila še zadnji vlak v vnovično materinstvo. »Lani sem se začela počutiti nekoliko tesnobno, zamajalo se mi je notranje ravnovesje. To sem sprva pripisala pandemiji. Nato pa so ta občutja postajala vse pogostejša, že dnevna, vse bolj sem bila tudi utrujena in brezvoljna. Tedaj sem vedela, da je nekaj narobe. Začela sem se igrati spletno zdravnico in dognala, da bi lahko bila na začetku menopavze, to pa mi je prek pogovora potrdil tudi strokovnjak. Tisto noč sem prejokala, misleč, da je to začetek konca. Sem zelo materinski tip, zdaj pa sem nenadoma postavljena pred dejstvo, da so dnevi moje plodnosti v zadnjih izdihljajih.«



To je Emma težko sprejela, a se je pomirila. Če jima je namenjen še tretji otrok, ga bosta dobila, če ne, so tudi kot družina štirih popolnih. »Nikoli ne reci nikoli. Tudi z obema sinovoma sem težko zanosila. Kar bo, bo.«