Po 45 letih s pisem umaknili oznako zaupno

Po 45 letih so s pisem, ki sta si jih pisala kraljica Elizabeta II. in takratni avstralski guverner John Kerr, umaknili oznako zaupno in javnost se lahko končno sama prepriča, ali je imela leta 1975 kraljica kaj pri domnevno sporni odstavitvi avstralskega premierja in vodje radikalne laburistične stranke Gougha Whitlama, ki je sprožila največjo ustavno krizo v deželi.  V Buckinghamski palači so objavo pisem pozdravili, saj menijo, da dokazujejo, da je kraljica o odstavitvi izvedela šele po tem, ko se je že zgodila, medtem ko britanski republikanci, ki monarhiji niso naklonjeni, trdijo drugače, in sicer da pisma dokazujejo, da se je kraljica povsem dobro zavedala, kaj se v Avstraliji dogaja. Že samo to je po njihovem mnenju sporno, četudi Elizabeta II. ni bila neposredno vpletena.

Ni hotel odstopiti

Avstralija je namreč, enako kot Kanada, sicer pridružena k Skupnosti narodov pod okriljem kraljevine Velike Britanije, a je povsem avtonomna dežela, ki naj bi sprejemala lastne politične odločitve brez vmešavanja dvora. Whitlama je sicer odstavil Kerr, generalni guverner, ki ima vlogo kraljičinega zastopnika ter podobno, kot je vloga predsednika države v večini modernih republik. Ker je bil Whitlam demokratično izvoljen, se je zato mnogim zdelo sporno, da ga je odstavil predstavnik dvora, kar je sam opravičeval z dejstvom, da je to moral storiti zaradi vedno večje nenaklonjenosti ljudi do premierja in njegove stranke, ki se je utapljala v škandalih, Whitlam pa ni in ni hotel odstopiti. Kerr je ves čas tudi trdil, da se je za potezo odločil na lastno pest in o njej kraljico obvestil šele, ko je že bilo vsega konec, čeprav si je o nameri dopisoval z njenim glavnim tajnikom in pomočnikom Martinom Charterisom, ki ga je, kot je razbrati iz pisem, povsem podpiral in celo spodbujal. »Če se odločite za to in pri tem upoštevate ustavo, nikakor ne morete škodovati monarhiji. Verjamem, da boste uredili, kot je treba,« je med drugim Charteris odpisal Kerru, ko mu je ta zaupal, da bi se o odstavitvi rad posvetoval s kraljico, pa mu je Charteris odgovoril, da to ne bi imelo smisla, saj kraljica o ničemer ne odloča sama, temveč sledi predlogom svojega premierja. In prav to naj bi po mnenju Buckinghamske palače ovrglo vse dvome glede Elizabetine vpletenosti, medtem ko republikanci menijo, da je povsem enako, ali se je Kerr pogovarjal s kraljico ali Charterisom, ki je bil njena desna roka in zatorej predstavnik dvora, ki se ne bi smel vmešavati v posle suverene države.


Zakaj so se po toliko letih odločili, da pisma, spravljena v avstralskem državnem arhivu, objavijo, ni znano, mnogim se zdi še posebno nenavaden odziv Buckinghamske palače, ki je z vsebino zadovoljna, a prav oni so bili tisti, ki so ves ta čas vztrajali, da morajo dokumenti ostati tajni, češ da je »vsa komunikacija med premierji, generalnimi guvernerji in kraljico zasebna«. B. K. P.