Po enoletni borbi z rakom je umrl Joel Schumacher
Najmočnejše sledi na popkulturi pustil z dvema filmoma o Batmanu. Zagnal je kariero več hollywoodskih težkokategornikov.
Odpri galerijo
V 81. letu starosti je izgubil enoletni boj z rakom. FOTO: MJ Kim/Getty Images
Ni bil režiser, ki bi ga kritiki kovali v nebo, raje jih je razdvajal na dva pola. A čeprav Joel Schumacher nikoli ni osvojil nobene od najbolj čislanih nagrad filmske srenje, je imel nadvse pretanjen občutek, kaj privlači ljudi. Njegovi filmi so bili praviloma kinouspešnice, ki so studiem nosile malhe denarja, imel pa je tudi izjemen nos za iskanje talentov, zaradi katerega je dal priložnost marsikateremu dotlej neznanemu igralcu, saj je v njem videl nebrušen diamant.
»Z menoj ni le tvegal, zame se je boril. Če mi tedaj ne bi dal priložnosti in če ne bi verjel vame, moja kariera verjetno nikoli ne bi tako zacvetela. Morda je sploh ne bi imel,« priznava Matthew McConaughey, danes oskarjevec in eden od hollywoodskih težkokategornikov, ki pa je bil, ko mu je Schumacher leta 1996 zaupal glavno vlogo v sodni drami Čas za ubijanje, še skoraj neznano ime.
Podobno je filmar med zvezdnike izstrelil Colina Farrella, ga skoraj lastnoročno odkril, filmskemu svetu pa je predstavil tudi pripadnike t. i. generacije brat pack, tedaj še rosno mlade Roba Lowa, Demi Moore, Emilia Esteveza in Ally Sheedy, ki so zaigrali v njegovi prvi uspešnici Ogenj sv. Elma. Zatorej ni čudno, da so se Hollywoodu zdaj zasolzile oči, ko je odjeknila novica, da je Schumacher v ponedeljek zjutraj izgubil enoletno bitko z rakom. Star je bil 80 let.
V New Yorku rojeni Joel se je videl v ustvarjalnih vodah, a prej kot v filmske ga je vleklo v modne in oblikovalske, zaradi česar se je posvetil študiju oblikovanja. Tako je še dodatno izpil svoj smisel za estetiko, tega je nato prenesel na film. Sprva sicer kot kostumograf, nato se je preizkusil v pisanju scenarijev, leta 1981, ko jih je štel že 42, pa se je prvič usedel na režijskih stolček.
A čeprav je bil njegov prvenec, znanstvenofantastični film The Incredible Shrinking Woman, pri kritikih dobro sprejet, so bili naslednji trije tisti, ki so ga ustoličili kot enega največjih v filmski meki. Sprva 1985. že omenjeni Ogenj sv. Elma, ki mu je dve leti pozneje sledila črna komedija s primesmi grozljivke Izgubljeni fantje, skoraj kot vampirska različica Petra Pana, v katerem so v osrednjih vlogah zaigrali Jason Patrick, Corey Haim, Kiefer Sutherland in Corey Feldman.
Še tri leta pozneje pa je postregel s Tanko linijo smrti s Kieferjem Sutherlandom in Julio Roberts. A če se je v teh igral z nekoliko temačnejšimi platmi življenja, je nato preskočil v žanr kriminalnih sodnih dram, najodmevneje morda s priredbama romanov Johna Grishama Klient in Čas za ubijanje.
Za sabo je pustil izjemen filmskih nabor, a morda je največje sledi v pop kulturi pustil s superjunaškima Batman za vedno (v tem je črno ogrinjalo nočnega pravičnika nosil Val Kilmer) in Batman & Robin (z Georgeem Clooneyjem kot Batmanom). Kljub temu da sta bila v očeh kritikov polomija. Kajti če je prej nad batmansko franšizo režijsko taktirko vihtel Tim Burton in v filme vnesel nekaj mračnjaškega, sta postala filma o stripovskem superjunaku pod Schumacherjevim budnim očesom preveč izumetničena, kritikom pa je šlo v nos predvsem, da naj bi med Batmana in Robina vpeljal homoerotični element.
A čeprav se je filmar oboževalcem franšize opravičil, da mu je žal, če jih je razočaral, je zavrnil, da je uvedel homoseksualni pridih. »Če ne bi bil sam homoseksualec, mi tega nihče ne bi očital. Zgodba je bila napisana precej pred mojim časom,« je kritike zavrnil Joel, ki svoje istospolne usmerjenosti nikoli ni skrival.
Umrl je veliki filmar. FOTO: Ian Hodgson/ Reuters
»Z menoj ni le tvegal, zame se je boril. Če mi tedaj ne bi dal priložnosti in če ne bi verjel vame, moja kariera verjetno nikoli ne bi tako zacvetela. Morda je sploh ne bi imel,« priznava Matthew McConaughey, danes oskarjevec in eden od hollywoodskih težkokategornikov, ki pa je bil, ko mu je Schumacher leta 1996 zaupal glavno vlogo v sodni drami Čas za ubijanje, še skoraj neznano ime.
Podobno je filmar med zvezdnike izstrelil Colina Farrella, ga skoraj lastnoročno odkril, filmskemu svetu pa je predstavil tudi pripadnike t. i. generacije brat pack, tedaj še rosno mlade Roba Lowa, Demi Moore, Emilia Esteveza in Ally Sheedy, ki so zaigrali v njegovi prvi uspešnici Ogenj sv. Elma. Zatorej ni čudno, da so se Hollywoodu zdaj zasolzile oči, ko je odjeknila novica, da je Schumacher v ponedeljek zjutraj izgubil enoletno bitko z rakom. Star je bil 80 let.
Eden največjih
V New Yorku rojeni Joel se je videl v ustvarjalnih vodah, a prej kot v filmske ga je vleklo v modne in oblikovalske, zaradi česar se je posvetil študiju oblikovanja. Tako je še dodatno izpil svoj smisel za estetiko, tega je nato prenesel na film. Sprva sicer kot kostumograf, nato se je preizkusil v pisanju scenarijev, leta 1981, ko jih je štel že 42, pa se je prvič usedel na režijskih stolček.
Leta 1981, ko jih je štel že 42, se je prvič usedel na režijskih stolček.
A čeprav je bil njegov prvenec, znanstvenofantastični film The Incredible Shrinking Woman, pri kritikih dobro sprejet, so bili naslednji trije tisti, ki so ga ustoličili kot enega največjih v filmski meki. Sprva 1985. že omenjeni Ogenj sv. Elma, ki mu je dve leti pozneje sledila črna komedija s primesmi grozljivke Izgubljeni fantje, skoraj kot vampirska različica Petra Pana, v katerem so v osrednjih vlogah zaigrali Jason Patrick, Corey Haim, Kiefer Sutherland in Corey Feldman.
Še tri leta pozneje pa je postregel s Tanko linijo smrti s Kieferjem Sutherlandom in Julio Roberts. A če se je v teh igral z nekoliko temačnejšimi platmi življenja, je nato preskočil v žanr kriminalnih sodnih dram, najodmevneje morda s priredbama romanov Johna Grishama Klient in Čas za ubijanje.
Homoerotični naboj
Za sabo je pustil izjemen filmskih nabor, a morda je največje sledi v pop kulturi pustil s superjunaškima Batman za vedno (v tem je črno ogrinjalo nočnega pravičnika nosil Val Kilmer) in Batman & Robin (z Georgeem Clooneyjem kot Batmanom). Kljub temu da sta bila v očeh kritikov polomija. Kajti če je prej nad batmansko franšizo režijsko taktirko vihtel Tim Burton in v filme vnesel nekaj mračnjaškega, sta postala filma o stripovskem superjunaku pod Schumacherjevim budnim očesom preveč izumetničena, kritikom pa je šlo v nos predvsem, da naj bi med Batmana in Robina vpeljal homoerotični element.
Ob novici o Schumacherjevi smrti se je Hollywood zavil v črnino, zvezdniki, v življenju katerih je pustil sledi, pa mu poskušajo z besedami slovesa izkazati še poslednjo čast. »Dal mi je prenekatero priložnost in me ogromno naučil. Njegove sledi na moderni kulturi in filmu so večne. Pogrešal te bom, dragi prijatelj,« se mu je poklonil Kiefer Sutherland. Za prijateljstvo mu je hvaležen tudi Jim Carrey, tudi ker je v njem videl več kot marsikdo. Emmy Rossum, ki je z njim delala pri Fantomu iz opere, je priznala, da je ob novici začela neutolažljivo jokati. Ben Stiller pa je spomnil, da so Schumacherjevi filmi tisti, zaradi katerih ljudje radi hodijo v kino.
A čeprav se je filmar oboževalcem franšize opravičil, da mu je žal, če jih je razočaral, je zavrnil, da je uvedel homoseksualni pridih. »Če ne bi bil sam homoseksualec, mi tega nihče ne bi očital. Zgodba je bila napisana precej pred mojim časom,« je kritike zavrnil Joel, ki svoje istospolne usmerjenosti nikoli ni skrival.
