Po Ljubljani se bo srečal z oboževalci
Če bi izbirali moški seks simbol televizijskih nadaljevank, bi bil na vrhu seznama zagotovo Carlos Ponce. Zvezdnik iz Portorika je namreč najbolj znan po vlogah v telenovelah, igral pa je tudi v več hollywoodskih filmih. A postavni Portoričan ni le igralec, ampak tudi pevec, tekstopisec, voditelj, maneken … In že čez nekaj dni, natančneje v nedeljo, 6. novembra, prihaja na prvi obisk v Slovenijo. Po tem, ko smo ga tudi pri nas gledali v nekaj telenovelah, ga bodo oboževalci in predvsem oboževalke imele priložnost srečati v živo in z njim poklepetati.
Prvič z ženo
Zvezdnik je trenutno še v Turčiji, kjer snema resničnostni šov o iskanju ljubezni, od tam pa bo priletel naravnost k nam. Omenjeni šov je zanj zanimiv in poseben, predvsem zato, ker v njem prvič sodeluje z ženo. »V tem turškem raju sva s Karino že malo več kot en mesec. Ko zaključimo snemanje, pa prihajava v Slovenijo. Zelo sva navdušena zaradi obiska,« pravi.
Sodeloval je tudi pri snemanju zvočne knjige o čarovniku Harryju Potterju, kar je bil eden največjih in najtežjih izzivov v njegovi karieri. »Vseh sedem zvočnih knjig sem posnel v španščini. Več kot 1000 ur studijskega časa, dve leti in več kot 350 glasov je bilo vsega skupaj. Bila je neverjetna izkušnja. In to je ena od stvari, ki jih najraje počnem. Posnel sem kar nekaj animiranih filmov v angleščini in španščini in vedno je zelo zabavno,« pravi.
Ponce še posebno rad igra v komedijah. »Vesel sem, ko me ljudje prepoznajo po tovrstnih vlogah. Po naravi sem srečna oseba. Kadar igram negativen lik ali lik, ki je čustveno nestabilen, me to izčrpa,« pojasnjuje. Med komedijami so mu najljubše romantične, zato si želi, da bi zaigral denimo v novi različici filmov Romanca v Seattlu, Bolje ne bo nikoli ali Čedno dekle.
Trenutno v Turčiji snema resničnostni šov.
Ustvarjal je tudi med epidemijo covida-19, in sicer je napisal nekaj zgodb in scenarijev: »Eden je znanstvena fantastika, drugi resničnostni format, tretji komedija in triler tipa James Bond. To je nekaj, kar sem začel že pred mnogimi leti, a sem se pisanja ponovno lotil med epidemijo. Kdaj bom končal, pa težko rečem.«
Starost je samo številka
Septembra je dopolnil 50 let, a se s tem prav nič ne obremenjuje. »Počutim se popolnoma enako kot pred desetimi leti. Živim dan za dnem in resnično uživam v življenju. Starost je samo številka, ko uživaš kakovostno življenje. Obkrožite se z ljudmi, ki jih imate radi in ki vas imajo radi,« je delil svoj pogled na srečanje z abrahamom.
Se bodo zaradi okroglega jubileja spremenile njegove filmske in televizijske vloge? »Zadnje čase se osredotočam predvsem na produkcijo in ustvarjanje vsebin. Na začetku kariere, ko sem se ukvarjal z glasbo, sem s pisanjem pesmi ugotovil, da lahko lastništvo intelektualne lastnine vodi do zelo udobne upokojitve. Čeprav se še ne nameravam kmalu upokojiti,« je pojasnil.
V Sloveniji bi rad pripravil tudi koncert. Tokrat žal še ne, saj bo pri nas le na obisku in druženju z oboževalci, a o njem vsekakor resno razmišlja: »Zelo rad bi naredil intimen koncert. Napisal sem veliko tematskih pesmi za telenovele, ki jih morda poznajo tudi ljudje v Sloveniji. Upam, da bomo kdaj pozneje res organizirali še koncert.« V Ljubljani si bo poskušal ogledati nekaj znamenitosti, morda pa najde čas tudi obisk še katerega drugega dela Slovenije.
Pozna še nekaj Poncejev
Zanimivo je tudi, da se je doslej že srečal z nekaterimi drugimi ljudmi, ki jim je prav tako ime Carlos Ponce. »Spoznal sem nekaj soimenjakov, k njim ne štejem očeta in dedka. Prepričan sem, da smo vsi nekako povezani,« pravi.
Živim dan za dnem in resnično uživam v življenju.
Iz Ljubljane se bosta z ženo odpravila domov. Carlos malo že pogreša domače kotičke, saj je v tujini že več kot dva meseca. »Čas, ki ga preživim z družino, je dragocen. Delo vedno usklajujem okoli pomembnih družinskih dogodkov. Delam veliko stvari, vendar vedno sledim geslu 'Delam, da živim, ne živim, da delam'. Zame je nekaj najlepšega denimo to, da grem z otroki in prijatelji na ladjo, v kino ali pa se družimo doma, ko prijatelji prinesejo kitare in ob kresu zapojemo.«
