Pokojna upornica je z angelskim glasom lahko zlomila srce (FOTO)

Nihče ni pel kot Sinead O'Connor, ki je s svojim glasom, nabitim s surovo strastjo in bolečino, lahko zlomila srce. Ko je leta 1990 v radijskem etru zadonela skladba Nothing Compares 2 U, so se čustva, ki so z njenim angelskim glasom vrela iz vsake odpete besede, prelivala v srca poslušalcev. V pesem, ki je osvajala vrhove glasbenih lestvic, je namreč prelila vso srčno bolečino, ki jo je irska pevka še predobro poznala. A je zdaj njena notranja bol izginila, njen glas pa utihnil. »Z veliko žalostjo vam sporočamo, da je umrla naša ljubljena Sinead,« je strto sporočila pevkina družina. Stara 56 let je umrla le leto in pol po tem, ko si je življenje vzel njen 17-letni sin Nevi'im Nesta Ali Shane.

»Njeno glasbo so ljubili po vsem svetu, njen talent je bil brez primere,« se je pevki med prvimi priklonil irski premier Leo Varadkar, irski predsednik Michael D. Higgins pa je s sklonjeno glavo dejal, da je Irska veliko prezgodaj izgubila eno najbolj izjemnih glasbenic zadnjih desetletij, ki je začarala z edinstvenim talentom in izjemno sposobnostjo, da z občinstvom splete močno vez. A to sta bila le dva glasova v poplavi sožalnih besed, ki vrejo z vseh koncev sveta, ob črni novici je glasba za nekaj trenutkov utihnila tudi za Toni Collette, Jamie Lee Curtis, Bryana Adamsa, Alison Moyet, Ice T-ja. In še bi lahko naštevali.

Težko življenje

V Dublinu rojeni pevki nikoli ni bilo postlano z rožicami, črne plati življenja je namreč začela spoznavati že kot otrok. Namesto da bi jo mama varovala in ljubila, naj bi se nad njo izživljala, jo vsakodnevno tepla, menda tudi spolno zlorabljala. Pozneje naj bi bila večkrat žrtev posilstva. Vse življenje sta jo razjedali depresija in bipolarna motnja, kar jo je nekajkrat tudi pognalo do roba in celo čez, saj si je poskušala vzeti življenje. Vsa ta bolečina jo je oblikovala v žensko in tudi glasbenico, kakršna je bila, saj je Irka vse svoje notranje bolečine prelivala v brezčasno glasbo.

Na začetku lanskega leta je izgubila 17-letnega sina Shana. FOTO: Osebni Arhiv

Njena glasbena pot se je na neki način začela zaradi kraje v trgovini v najstniških letih, zaradi česar so jo kot mladoletno prestopnico strpali v dom​ k magdalenkam, kamor so prihajala dekleta, ki naj bi »ogrožala« varnost javnosti. Sinead ga je opisala kot »zapor, v katerem so dekleta jokala vsak dan«. Toda prav tu je dobila svojo prvo kitaro. Kupila ji jo je ena izmed nun, ki so skrbele za dekleta, in ji tudi priskrbela ure z učiteljem glasbe. To je bil verjetno temeljni kamen na njeni glasbeni poti, drugi pa, ko jo je kot najstnico odkril bobnar priljubljene irske skupine In Tua Nua, za katerega je prispevala besedilo za uspešnico Take My Hand. Nekaj časa je pela in igrala kitaro na mestnih ulicah, nato pa je 1987. z glasbenim prvencem The Lion and the Cobra očarala kritike, ki so prepoznali kompleksnost njenih skladb in ekspresiven glas. Album je prodala v polmilijonski nakladi in dobila platinast naziv. Skupno je posnela deset albumov, zadnjega leta 2014.

Nedvomno je bila eden največji glasbenih talentov sodobnega časa. A kot po glasu in glasbi je bila znana, že razvpita, tudi zaradi svojih političnih in družbenih stališč, ki jih je glasno in brezkompromisno delila s svetom. Leta 1992, le eno leto po tem, ko jo je revija Rolling Stone razglasila za glasbenico leta, je zelo odmevno med televizijsko oddajo Saturday Night Live v protest zaradi pedofilije v Katoliški cerkvi raztrgala fotografijo papeža Janeza Pavla II. »Ni mi žal, da sem to storila. Bilo je briljantno,« je dejala, ko so Američani na newyorškem trgu Times Square kot odziv na njeno provokacijo začeli uničevati kopije njenih plošč.

V glasbo je mojstrsko prelila vsa svoja čustva v njihovi najbolj surovi obliki. FOTO: Press Release

Morda je Rimskokatoliško cerkev zaradi zlorabe otrok označila za sovraga, vseeno pa je večkrat poudarila, da se ima za kristjanko, in se je celo posvetila v duhovnico. Nato pa je spet presenetila 2018. s spreobrnitvijo v islam, ko se je tudi preimenovala v Shuhada', a je na odrih obdržala svoje prvotno ime.

Med zadnjimi, ki so jo še videli živo in z njo govorili, je filmarka Kathryn Ferguson, ki je o O'Connorjevi snemala dokumentarni film Nothing Compares, ki bo jutri doživel premiero. »Ta najin film, ki sva ga delali več let, je v resnici moje ljubezensko pismo Sinead. Lotila sem se ga zaradi vpliva, ki ga je imela name kot na mlado dekle, ki je odraščalo na Irskem. Sinead je bila ena najbolj izjemnih in najbolj radikalnih glasbenic, kar smo jih kdaj imeli. In lahko se imamo za neverjetno srečne, da smo jo imeli.«