Polanski izgubil na sodišču

O genialnosti njegove umetniške žilice ni dvoma. Zaradi nje je oskarjevec Roman Polanski, čigar filmi so bili za najodličnejši kipec filmske srenje nominirani kar 28-krat, osem pa so jih tudi odnesli domov, že pred približno pol stoletja postal član Ameriške akademije za filmsko umetnost in znanost. A še tolikšna briljantnost ne more opravičiti popolne odsotnosti morale in etike, zaradi njegovega izrednega prispevka sedmi umetnosti si ne gre zatiskati oči pred spolnimi zločini, ki jih ima na vesti.

»Čas namernega ignoriranja in celo sramotnega prikrivanja spolnih napadov in nadlegovanja v filmski industriji je absolutno končan. Za takšno vedenje v naši družbi ni prostora,« so pred dvema letoma dejali na Akademiji in Polanskega vrgli iz svojih vrst. Česar pa filmar, zaradi posilstva 13-letnice že desetletja na begu pred ameriško roko pravice, ni dobro sprejel. Prepričan, da se mu je zgodila krivica, je Akademijo že lani zvlekel na sodišče, z zahtevkom, da mu vrnejo članstvo. A je zdaj že v drugo doživel mrzel tuš, saj je sodnica Mary Strobel stopila na stran Akademije.

Oskarja mu ni treba vrniti

Polanski ni le eden najodličnejših filmarjev sodobnega časa, verjetno je tudi eden najbolj znanih ubežnikov. Zaradi priznanja posilstva 13-letnice je 1977. namreč 42 dni odsedel za zapahi, preostanek pa naj bi odslužil pogojno. A je, ko so ga dosegle govorice, da si je sodnik premislil in ga namerava vreči v ječo za vrsto let, pobegnil v Francijo, kjer že štiri desetletja uživa na svobodi. Še več, čeprav ZDA že ves ta čas terjajo njegovo izročitev, režiser v Evropi še vedno ustvarja in žanje slavo, 2002. pa si je s filmom Pianist prislužil celo oskarja.

A čeprav mu kipca ni treba vrniti, se je Akademija predlani zaradi gibanja proti spolnemu nasilju odločila, da morajo vsi njeni člani slediti etičnim standardom in vrednotam, ki izkazujejo spoštovanje človeškega dostojanstva. Česar Polanski zase glede na priznanje in obsodbo zaradi posilstva seveda ne more trditi, zato so ga hitro in nepreklicno brcnili ven. Prehitro, brez možnosti priziva, pa tudi vnaprej ga o tej odločitvi niso obvestili, zatorej se mu je zgodila krivica, je bil prepričan filmar in se poskušal s pomočjo sodišča spet preriniti nazaj. A je sodnica zdaj presodila, da medtem ko bi Akademija sicer lahko Polanskega opozorila o svoji nameri, odločitev o izgonu in razlogih zanj podpirajo dokazi, torej ni šlo za samovoljno kaprico.


Akademija je z razpletom seveda zadovoljna, precej manj pa Polanski, čeprav se na odločitev sodnice najverjetneje ne bo pritožil. »Želel je zgolj, da bi ga obravnavali pravično. Članstvo samo po sebi nima nikakršne vrednosti, zatorej nima smisla zapravljati časa in denarja za pritožbo,« je dejal režiserjev odvetnik Harland Braun.