Poslovila se je Shelley Duvall
Ameriška igralka Shelley Duvall, znana po vlogi v grozljivki Izžarevanje (The Shining, 1980) in sodelovanju z režiserjem Robertom Altmanom, je umrla v četrtek v starosti 75 let. Kakor je medijem sporočil njen partner Dan Gilroy, je umrla v spanju na svojem domu v Blancu v Teksasu po zapletih s sladkorno boleznijo.
Altman in Kubrick
Duvallovo, rojeno 7. julija 1949 v Fort Worthu v Teksasu, je odkril Altman, neodvisni filmski ustvarjalec, znan po svojih bogatih likih, ostri družbeni kritiki in pronicljivi satiri, ko ji je dal vlogo v temačni komediji iz leta 1970 Brewster McCloud. Igralka z velikimi očmi se je prebila s filmom Nashville iz leta 1975 in nadaljevala z upodobitvami nepozabnih in ekscentričnih likov, ki so ji prinesli vrsto nominacij in nagrad, vključno z nagrado za najboljšo žensko vlogo filmskega festivala v Cannesu za dramo Tri ženske iz leta 1977. K Altmanu se je vedno znova vračala, ker ji je ponujal »presneto dobre vloge«. »Nobena od njih si ni bila enaka,« je leta 1977 povedala za The New York Times. »Zaupa vame, me spoštuje in me ne omejuje ali ustrahuje. Obožujem ga,« je dejala. Robert Altman prav tako ni mogel prehvaliti Duvallove, saj da je sposobna biti tako očarljiva, prefinjena in lepa kot trapasta in patetična.
K Altmanu se je vedno znova vračala.
Za njeno najpomembnejše delo velja vloga Wendy Torrance v filmski priredbi romana Stephena Kinga Izžarevanje, v katerem je nastopila z Jackom Nicholsonom. Režiser Stanley Kubrick jo je prepričal, da je odigrala ženo pisatelja, ki počasi pada v morilsko norost in terorizira ženo in mladega sina. Duvallova je izrazila občudovanje nad Kubrickom, ki je slovel po ekstremnem perfekcionizmu, a je tudi javno govorila o tem, kako naporna je bila omenjena vloga, zaradi katere je dobesedno izgubljala lase. Kakor je leta 1981 povedala za revijo People, je bilo 13-mesečno snemanje izjemno naporno in je zaradi Kubricka tedne in tedne jokala po 12 ur na dan. »Nikoli več ne bom vložila toliko v vlogo. Če se hočete spuščati v bolečino in temu reči umetnost, izvolite, vendar ne z menoj,« je poudarila. Enega najbolj znanih in dramatičnih prizorov iz filma, ko se Nicholsonov lik po stopnicah grozeče približuje Duvallovi, oborožen z bejzbolskim kijem in prepričan, da jo bo ubil, so posneli kar 127-krat, dokler Kubrick ni bil zadovoljen.
Slovo od Hollywooda
Shelley Duvall se je leta 1977 pojavila tudi v filmu Annie Hall režiserja Woodyja Allena in leta 1980 kot Oliva nastopila ob Robinu Williamsu v Altmanovi igrani priredbi slovite risanke Popaj. V drugi polovici osemdesetih se je lotila produkcije televizijskih oddaj za otroke in mladino, za kar je prejemala tudi nagrade. V 90. letih 20. stoletja je igrala le občasno, po filmu Mana iz nebes (2002) se je poslovila za dve desetletji, dokler se leta 2023 ni vrnila z grozljivko The Forest Hills.
Njen odhod iz Hollywooda je sprožil vrsto špekulacij, tako o njenem duševnem zdravju kot o postaranem videzu. V letošnjem intervjuju za The New York Times je izrazila ogorčenje nad takšnim ravnanjem in nakazala, da se počuti izdano s strani filmske industrije. »Ljudje mislijo, da je to samo staranje, a ni. To je nasilje. Kako bi se počutili, če bi bili ljudje najprej prijazni, nato pa bi se nenadoma obrnili proti vam?« je dejala v enem redkih intervjujev v zadnjih desetletjih.
127-krat je morala posneti sloviti prizor.
