Poslovili so se od princa Filipa

Z minuto molka se je v soboto začela pogrebna slovesnost, s katero so se na Otoku poslovili od vojvode Edinburškega, ki je umrl 9. aprila, junija pa bi dopolnil sto let; pogreb je načrtoval princ sam, tudi land roverja, s katerim so peljali njegove posmrtne ostanke na območju windsorskega gradu, so predelali po njegovih zamislih, izbral je tudi glasbo in besedila, ki so jih prebirali. Bil je pogreb, kot ga med kraljevimi še ni bilo, tudi zanje veljajo ukrepi za omejevanje širjenja koronavirusa, več kot trideset ljudi ni smelo biti.

Princa Filipa so položili k večnemu počitku v kapeli sv. Jurija na windsorskem gradu, kamor so ga pospremili najožji družinski člani in nekaj njegovih svojcev: vsi Filipovi otroci in vnuki, prišel je tudi princ Harry, njegova visoko noseča žena je ostala v ZDA, prišlo je tudi nekaj pokojnikovih sorodnikov iz Nemčije; vsi so sedeli ločeno po gospodinjstvih in nosili maske.

Njegova vdova, britanska kraljica Elizabeta II., ki bo ta teden praznovala 95. rojstni dan, je (tudi zaradi ukrepov za omejevanje širjenja covida-19) sedela sama v prvi vrsti, na drugi strani, nasproti kraljice, sta sedela prestolonaslednik princ Charles in njegova žena.


Pokojnika so v kapelo v sprevodu pospremili njegovi najožji družinski člani, kraljica se je peljala z bentleyjem, drugi kraljevi z rolls-royce phantom, oči javnosti so bile zlasti uprte v brata Harryja in Williama, ki naj bi bila po poročanju otoških medijev sprta, med njima je v sprevodu hodil bratranec Peter Phillips; nihče ni nosil uniforme, pač pa obleke, na katere so si pripeli medalje. A če sta brata med pogrebom sedela vsak na svoji strani, sta po slovesnosti skupaj in v družbi Williamove žene Kate odšla proti gradu in med potjo klepetala. Mimogrede: Kate je nosila biserno ogrlico, ki je sicer v lasti kraljice, v dar jo je dobila od japonske vlade, nekoč pa jo je nosila pokojna princesa Diana.

Pogrebna slovesnost je bila spomin na človeka, ki, kot je nekoč rekla kraljica, ne sprejema zlahka komplimentov. Ni bilo hvalnice in pridige, pokloni so bili rezervirani za dekana windsorskega gradu Davida Connerja in canterburyjskega nadškofa Justina Welbyja. Conner je hvalil pokojnikove »prijaznost, humor in humanost« in dejal, da je narod »navdihnila njegova neomajna zvestoba kraljici«, Welby pa se je zahvalil za »njegovo odločno vero in zvestobo« ter »izjemen občutek dolžnosti in integritete«.


Mrtvaški oder, ki so ga zadnjikrat uporabili za pogreb Jurija VI. leta 1952, se je potem počasi spustil skozi tla do grobnice, kjer pa ne bo počival za vedno, po smrti kraljice ga bodo premestili k njej, v spominsko kapelo Jurija VI.