Predniki znane igralke so umirali v zaporu in od lakote

Trdo delo. Skromnost. Topli in ljubeči odnosi. To so vrednote, ki so jih starši privzgojili oskarjevki Kate Winslet in ki jih ta poskuša prenesti naprej na svoje otroke, prepričana, da jim boljše življenjske popotnice ne bi mogla dati. »Ljudje ne verjamejo, a moji otroci niso privilegirani. Ne razvajam jih, želim pa jim vcepiti vrednote svojih staršev.« Ti so prihajali iz pridnega delavskega razreda, pri hiši je bilo prej premalo kot preveč denarja – Kate so morali celo izpisati iz dramske šole, saj niso zmogli šolnine –, a imeli so se radi. Zdaj je zvezdnica odkrila, da globoka medsebojna navezanost v njeni družini sega še precej dlje. »Moji predniki so bili obubožani, a za svoje otroke bi naredili prav vse. Tako kot jaz.«

V zapor zaradi pesti krompirja

Še do nedavnega o svoji družini ni vedela prav dosti. A pred dvema letoma, ko se je njena mama Sally borila z rakom na jajčnikih, ji je ta razkrila, da se po Kate najverjetneje pretaka tudi skandinavska kri. »Morda zveni smešno, a počutim se kot Viking, da bi lahko šla v nevihtno morje, a preživela,« je začela razmišljati, od kod ji notranja moč in življenjska sila, ter počasi, košček za koščkom, začela sestavljati svoje družinsko drevo. Začenši z materinim namigom o skandinavskem izvoru.



Odkrivanje družinske zgodovine je britansko igralko popeljalo na Švedsko zgodnjega 19. stoletja. Do njenega prapraprapradedka Andersa Jonssona, ki je kot hlevar delal na veliki posesti, kjer sta z ženo Anno dobila pet otrok. A jim je nato, ko je po deželi pustošila lakota, slednja zadala več kot močan udarec. Najmlajši od petih otrok, komaj trimesečni Gustaf, je umrl zaradi podhranjenosti. Ko pa je Anders, da bi nahranil sestradano družino, nekaj mesecev pozneje ukradel malo krompirja, je pristal v ječi, kjer je čakal na kazen 35 udarcev z bičem.

»Na tej točki sem jokala kot dež. Njegova žena zaradi sestradanosti ni mogla več dojiti. Nato pa so njega, ker je želel, da družina preživi, obsodili na bičanje. In to na trgu pred cerkvijo, da bi ga lahko vsi zasmehovali in sramotili,« se je Winsletovi trgalo srce. In se zlomilo, ko je odkrila, da je Anders le malo pozneje v zaporu umrl zaradi tifusa, star komaj 43 let. »Nisem le žalostna, sem tudi besna. To ni bilo pravično. Njegova uboga žena je v pol leta izgubila otroka in moža ter ostala sama s še štirimi otroki.« Med slednjimi je bil igralkin prapraded ​Johan Christian, a tudi temu življenje ni prizanašalo, ne le, ker je očeta izgubil pri petih letih – torej pri starosti zvezdničinega najmlajšega otroka. Njegov prvi otrok, hčerka, je umrl po le 17 dnevih življenja, drugorojenca je izgubil zaradi črnih koz, starega komaj sedem mesecev, ostal mu je zgolj najmlajši Alfred. Ta je pozneje, ko je že odrasel in nadaljeval očetovo krojaško obrt, migriral v London. »To v bistvu pomeni, da sem potomka emigrantov. Zaradi česar še toliko močneje tuhtam o svetu, v katerem živimo danes, ko na begunce gledamo skoraj kot na človeško podraso. To se mora nehati!«