Pri Megan Fox pokopavajo tudi žuželke

Megan Fox in Brian Austin Green ne govorita vselej skupnega jezika in med njima včasih poči. Tudi tako močno, da sta nad zakonom skoraj že obupala, saj sta pred tremi leti že zagnala ločitveno kolesje, bojda zaradi »nepremostljivih razlik«. A slednje niso bile tako velikanske, da ne bi Megan pod srcem začel rasti še njun tretji otrok. Kar je bil zadosten znak usode, naj še enkrat premislita, ali za njuno ljubezen resnično ni več upanja. Ločitev sta ustavila, se pogovorila, začela delati vsak na sebi in obrnila nov list. Kot spet do ušes zatrapana zaljubljenca. A čeprav sta se iz vsega naučila, kako pomembno se je pogovarjati in sklepati kompromise, sta na področju vzgoje njunih treh otrok vseeno že od začetka vseskozi istega mnenja. Da jim je treba pustiti, da zrastejo v samosvoje in samostojne osebe. »Bistveno je izpustiti vajeti nadzora in jim pustiti, da so, kar so,« je dejala lepotica, prepričana, da je njena materinska naloga le, da jih v tem podpira, ne pa, da jih poskuša oblikovati v ljudi, za kakršne meni, da bi morali biti. Pri tem ima popolno podporo svojega moža. »Morava jih le spodbujati, da si dovolijo biti to, kar so v svojem bistvu.«

Včasih nič kruha in sladkorja

Zvezdniški parček je očitno prej za permisivno kot restriktivno vzgojo, vsaj sodeč po njunem prepričanju, da ni na starših, da nadzirajo in usmerjajo vsak korak otrok. Vseeno pa jima poskušata privzgojiti zeleno zavednost. »Poslala sva jih v organsko, vegansko in trajnostno usmerjeno šolo, kjer sami sadijo in gojijo hrano. Sadove svojega dela tudi poberejo in pridelke prodajajo lokalnim restavracijam. Tako se iz prve roke naučijo celotnega procesa od semena prek pridelka do jedi na mizi,« je dejala igralka, zagovornica ekološkega razmišljanja in dolga leta goreča pristašinja veganstva. Vse do takrat, ko ji je tehtnica začela kazati že strahovito nizke številke kilogramov. »Dobro leto in pol sem sledila povsem veganski dieti. Nič kruha, sladkorja ali kave. Le surova zelenjava in sadje. A sem zaradi tega preveč shujšala, zato zdaj jem vse. A vsega po malo.«


Glede na pretežno vegansko prehrano mame in trajnostno usmerjeno šolo ni čudno, da sedemletni Noah, petletni Bodhi in najmlajši Journey cenijo vse živo. »Mravelj ne pohodimo. Cvetja ne trgamo, saj so rože najlepše, ko cvetijo in rastejo. Sinove učim, da so tudi rastline bitja, ki čutijo in mislijo,« prvi Megan in dodaja, da se kljub pazljivosti in spoštovanju življenja v vseh oblikah in velikostih nesreče vseeno pripetijo. Enkrat, denimo, je eden izmed njenih fantičev po nesreči stopil na navadnega pasavčka, kar je pobčka grozno vznemirilo in poklapalo. »Za žužka smo zato morali pripraviti pravi pravcati pogreb. Pripravili smo žalno slovesnost, ga pokopali, prižgali kaduljo. V celoten proces so bili vpeti Noah, Bodhi in Journey, zato jim je nato odleglo.«