Priljubljena pevka desetletje po posilstvu doživela živčni zlom

Nekatere rane se nikoli povsem ne zacelijo. Naredijo se debele belkaste brazgotine in se nato lahko nepričakovano, zaradi povsem nepovezanih dražljajev, spet odprejo in zakrvavijo. Pred dvema letoma je Lady Gaga namreč dosegla nove višave v svoji karieri, ko se je njenemu igralskemu daru v filmu Zvezda je rojena z oskarjevsko nominacijo priklonila kritiška srenja, pesem Shallow, ki jo je pred kamerami odpela z Bradleyjem Cooperjem, pa ji je čislani zlati kipec tudi prinesla. A medtem ko bi se ji moralo zdeti, da ji svet leži pred nogami, se je v notranjosti zlomila.

»Doživela sem popoln živčni zlom, po katerem še nekaj časa nisem bila več isto dekle,« je zdaj priznala pevka in razkrila, da se je notranje prelomila zaradi posilstva, katerega žrtev je bila pred več kot desetletjem.
 

Priznala, da trpi

Pred sedmimi leti je prvič prekinila tišino. Svetu je na glas priznala, da je bila v najstniških letih žrtev spolne zlorabe, svojo bolečino pa je tedaj tudi prelila v pesem. A četudi je skozi melodijo razgalila bolečino, je podrobnosti travme večinoma še vedno držala v sebi, izvzemši, da je bil anonimni glasbeni producent tisti, ki jo je izkoristil in oropal zaupanja v svet.

»Stara sem bila 19 let, v glasbeni industriji sem se komaj začela uveljavljati, ko je od mene zahteval, naj se slečem. Zavrnila sem ga. Rekla ne in odšla.« A se vplivnež ni dal. Zagrozil ji je, da bo pokopal njeno kariero, še preden je sploh zacvetela, ni odnehal in jo posilil. »Zamrznila sem,« skoraj odklopila se je od dogajanja, saj se vsega niti spominja ne. Kar je verjetno celo boljše, saj jo je producent, od zvezdnice starejši približno dve desetletji, še nekaj časa v studiu zadrževal kot talko in igračo za zadovoljevanje svojih potreb, v bližini doma njenih staršev jo je odvrgel šele, ko je zanosila.


V letih po posilstvu in nezaželeni nosečnosti je mislila, da je travme predelala. A se je vse – vsa bolečina, gnus in slabost – vrnilo kot bumerang dobro desetletje pozneje, zaradi česar je pristala celo v bolnišnici. »Sprva sem po vsem telesu začutila bolečino, nato pa sem skoraj otopela. Tedne in tedne mi je bilo slabo, ko sem spoznala, da sta bili ta bolečina in slabost isti kot bolečina, ki sem jo čutila, ko me je ta moški posilil in nosečo odvrgel na ulici.« Ali, krajše, trpela je za posttravmatskim stresnim sindromom, četudi je sprva mislila, da je z njo nekaj telesno narobe. V bolnišnici so jo pregledali od glave do peta, opravili nič koliko slikanj in preiskav, ki pa niso pokazali ničesar. »A moje telo se je spominjalo vsega.«


Pevka še vedno ni zbrala poguma, da bi s prstom tudi poimensko pokazala na moškega, ki jo je zlorabil. Z njim se namreč še ne upa soočiti, z njim ne želi imeti nikakršnega opravka. Povedala pa je, da je zaradi notranjih bolečin razmišljala o samomoru in se zatekla k samopoškodovanju. »To še ni izginilo. Lahko je za mano čudovitega in uspešnega pol leta, ko se zgodi nekaj, kar v meni prebudi spomin. In tedaj se utapljam v žalosti, želim se le rezati. Razmišljam o smrti. Toda vem, da to ne pomaga, to le poglobi moja črna občutja. Boljše je, če priznam, da trpim.«