KRONANE GLAVE
Princ dela po svoje, aretiral 207 pomembnežev
Krivi naj bi bili korupcije, goljufije in zlorabe uradnega položaja. Mohammed bin Salman je podobno akcijo izvedel že dvakrat.
Odpri galerijo
Savdski prestolonaslednik princ Mohammed bin Salman se znova bori proti korupciji, zaradi česar je naročil aretacijo kar 207 zaposlenih na različnih ministrstvih, med njimi obrambnem, notranjem, zdravstvenem in pravosodnem, med aretiranimi so tudi pripadniki savdske vojske. Poleg korupcije jim očita še zlorabo uradnega položaja in goljufijo. Izginil je tudi princ Faisal, ki je že leta 2017 zaradi njega pristal v hišnem priporu.
Pred štirimi leti je princ, ki ne mara kritikov in želi vsakega, ki se z njim in njegovimi pogledi ne strinja, odstraniti, izvedel prvi tak »boj proti korupciji«, za katerega mnogi sicer menijo, da je zgolj krinka za to, da odstrani tekmece. S takratno akcijo je Mohammed, ki je tistega leta postal prestolonaslednik, utrdil svoj položaj, ker je bilo med aretiranimi takrat tudi veliko članov savdske kraljeve družine, je s tem preprečil, da bi se njegovi sorodniki povezali in proti njemu snovali upor. Tokratna akcija je že druga letos, aprila je dal bin Salman aretirati 176 zaposlenih v javnem sektorju, a podrobnosti niso znane. Ni znano, kdo vse je tokrat pristal v priporu in kakšne vrste korupcije naj bi bili krivi.
Kot pravijo poznavalci razmer, naj bi bil prvi, ki bi ga lahko obtožili korupcije, prav bin Salman. V zadnjih letih si je namreč nagrabil ogromno bogastva, črpal ga je tudi iz državne blagajne, a vsi, ki so opozarjali na njegovo početje, so bili utišani. Nekatere so aretirali in jim sodili, kot poudarjajo zunanji opazovalci, povsem nepošteno, večini so odrekli pravico do zagovornika, drugi so preprosto izginili.
Pred štirimi leti je princ, ki ne mara kritikov in želi vsakega, ki se z njim in njegovimi pogledi ne strinja, odstraniti, izvedel prvi tak »boj proti korupciji«, za katerega mnogi sicer menijo, da je zgolj krinka za to, da odstrani tekmece. S takratno akcijo je Mohammed, ki je tistega leta postal prestolonaslednik, utrdil svoj položaj, ker je bilo med aretiranimi takrat tudi veliko članov savdske kraljeve družine, je s tem preprečil, da bi se njegovi sorodniki povezali in proti njemu snovali upor. Tokratna akcija je že druga letos, aprila je dal bin Salman aretirati 176 zaposlenih v javnem sektorju, a podrobnosti niso znane. Ni znano, kdo vse je tokrat pristal v priporu in kakšne vrste korupcije naj bi bili krivi.
Izginil je tudi princ Faisal, ki je že leta 2017 zaradi njega pristal v hišnem priporu.
Kot pravijo poznavalci razmer, naj bi bil prvi, ki bi ga lahko obtožili korupcije, prav bin Salman. V zadnjih letih si je namreč nagrabil ogromno bogastva, črpal ga je tudi iz državne blagajne, a vsi, ki so opozarjali na njegovo početje, so bili utišani. Nekatere so aretirali in jim sodili, kot poudarjajo zunanji opazovalci, povsem nepošteno, večini so odrekli pravico do zagovornika, drugi so preprosto izginili.