Princ pomaga beguncem: Samo stran so hoteli, tako jih je bilo strah
Nemški princ Heinrich Donatus, ki ga je revija Tatler nekoč razglasila za enega najbolj zaželenih samcev med plemiči, ni le privlačen in bogat, temveč ima tudi dobro srce.
Donatusa sta se vojna v Ukrajini in trpljenje tamkajšnjih ljudi tako zelo dotaknila, da se je odpravil na poljsko mejo, kjer pomaga beguncem. V sodelovanju z eno od nemških neprofitnih organizacij, ki ponuja mednarodno pomoč, princ ne le tolaži tiste, ki so ostali brez doma, še posebno težko je seveda za otroke, temveč ranjene tudi oskrbi s prvo pomočjo.
Komaj smo ljudi prepričali, da smo jim oskrbeli rane, tako zelo se jim je mudilo. Samo stran so hoteli, tako jih je bilo strah.
Mladi potomec družine Schaumburg-Lippe, ki je eni od nemških zveznih dežel vladala do konca prve svetovne vojne, ko je bilo konec tudi s kraljevinami, je dejal, da je v dneh, ko pomaga prostovoljcem, videl »na tisoče povsem zmedenih ljudi, ki ne vedo, kam naj se obrnejo«, kar ga je močno pretreslo.
»Bili smo na mejnem prehodu Medyka in napetost je bila otipljiva, prav tako strah. Tja so prihajale ženske z otroki, vsi so imeli na široko odprte oči, videlo se je, da so povsem prestrašeni, a kot na avtopilotu. Vedeli so, da se morajo rešiti, to je bilo edino, kar jih je gnalo naprej,« je nemškim medijem povedal 27-letnik, ki se je z bolničarji za nekaj časa odpravil tudi v Kijev, da bi tam pomagal ranjenim civilistom. Slednje pa se je po njegovih besedah kmalu izkazalo za nemogoče: »V predelanem avtobusu imamo šest postelj, rečemo mu mobilna bolnišnica, a nihče ni hotel ostati tam. Komaj smo ljudi prepričali, da smo jim oskrbeli rane, tako zelo se jim je mudilo. Samo stran so hoteli, tako jih je bilo strah,« se spominja Heinrich Donatus, ki je celotno izkušnjo opisal kot »nadrealno«.
