Princ teme v boj s parkinsonom

Če je kdo komaj čakal, da se 2019. konča, seveda z upanjem, da bo naslednje leto prineslo več lepega, je bil to ostareli rockerski maček Ozzy Osbourne, ki je minulo obdobje označil za najbolj boleče in bedno leto svojega življenja. Ne le da se je nenehno boril z boleznijo ali poškodbo, povrhu so mu zdravniki odkrili nevrodegenerativno bolezen, ki jo je pred svetom skrival dolge mesece, kar je le še dodalo bol njegovim mukam. »Nikoli nisem znal čuvati skrivnosti ter prikrivati resnice. Zaradi tega se počutiš le grdega in krivega. Tega ne zmorem več, pa tudi izgovorov mi je začelo zmanjkovati. Lažje bo, če na glas priznam. Imam obliko parkinsonove bolezni.«

Kup slabih diagnoz

Vsega je kriva nerodnost. Ali pa je zaradi nje odkril, da nekaj ni v redu. Bilo je aprila, ko se je na poti v spalnico spotaknil in grdo padel. »Okoli mene se je stemnilo. Sharon je brž poklicala rešilca. Potem je šlo vse strmo navzdol. Sledilo je najhujše, najdaljše, najbolj boleče in bedno leto mojega življenja.« Zaradi padca je namreč potreboval operacijo vratu, zaradi nje je imel poškodbo živcev, tedaj pa so mu zdravniki odkrili še blažjo obliko parkinsonove. »Od operacije čutim otrplost roke, noge imam mrzle. Ne vem, ali so to simptomi parkinsonove bolezni, nikakor pa ni prijetno,« je razkril in dodal, da si zdravniške pomoči sprva ni poiskal, saj je bila bolečina še vzdržna. »A postala je stalna, več mesecev sem bil v agoniji, že prepričan, da umiram, saj mi ni in in šlo na bolje.«

Rojen za oder

Trdoživi princ teme bolečine zdaj blaži z naborom zdravil, med sprehodi si pomaga s palico. In čeprav ve, da za njegovo bolezen ni zdravila, je odločen nekega dne spet stati na odru. »Rojen je bil za nastopanje. Ne bomo se vdali, dokler ne bo spet na odru, kamor spada,« je pripomnila njegova boljša polovica Sharon in pridala, da njegova bolezen ne pomeni smrtne obsodbe. »Ima boljše, slabše in še slabše dneve. A to ne pomeni konca.« Zakonca sta strnila vrste in njegovi bolezni napovedala hud boj. A ker sta že izčrpala vse možnosti, ki jima jih ponuja ameriško zdravstvo, bosta aprila odletela v Švico na posvet k specialistu. »Srečo imam, da si to lahko privoščim.« Čeprav se zaveda, da ima precejšnjo srečo tudi na drugih področjih, ne le na finančnem. Glede na vse, kar je 71-letni rocker doživel, bi bil kdo drug namreč že zdavnaj pod rušo. »Tolikokrat sem že vzel prevelik odmerek, da je čudež, da še diham. Tolikokrat sem za las ušel smrti, da bi imel, če bi bil mačka, 33 življenj, ne le devet.« Pri čemer niso bile le droge tiste, zaradi katerih bi lahko že ničkolikokrat pristal v grobu. Leta 2003 je, denimo, po svoji posesti divjal na štirikolesniku in se raztreščil, kot je dolg in širok. »Lahko bi umrl,« je tedaj priznal, presrečen, da jo je odnesel s šestimi počenimi rebri, zlomljeno ključnico in poškodovanim vretencem. T. P.