ŠOLA IN KRALJEVI
Princesi ne bi bilo treba hoditi v šolo
To ji je dejala njena mama, a Caroline ni bila za to. Pridobila je diplomo in govori pet jezikov.
Odpri galerijo
Kraljevi so kot drugi ljudje, radi poudarjajo, s to razliko, da imajo pač veliko več denarja in vpliva, živijo v dvorcih ter, kot kaže, nekateri menijo, da ne potrebujejo izobrazbe. To je v pogovoru za francosko revijo razkrila monaška princesa Caroline, najstarejša od treh otrok pokojnega monaškega kneza Rainierja III. in ameriške lepotice Grace Kelly. Ko je bila še otrok, ji je mama namreč dejala, da ji ni treba hoditi v šolo, če tega ne želi.
V tistih časih, pred približno 50 leti, je bilo za članice kraljevih družin namreč najpomembneje, da se znajo uglajeno obnašati v družbi, zabavati goste ter spremljati pogovore, četudi v njih aktivno ne sodelujejo. A za Caroline, ki je, priznava, že kot deklica imela precej feministične poglede, to ni bilo dovolj. Ne le da je obiskovala šolo kot vsi drugi otroci, srednjo izobrazbo je končala celo z odliko. Nato se je vpisala na slovito pariško univerzo Sorbona in tam diplomirala iz filozofije. A kljub odličnemu uspehu v srednji šoli, zaradi katerega ni imela prav nobenih težav z vpisom na univerzo, tam ni bila zaželena. Eden od profesorjev ji je naravnost dejal, da je ukradla mesto študentu, ki si ga bolj zasluži. Caroline je bila povsem šokirana, a ji opazka ni vzela volje, temveč jo je spodbudila.
»Vse krivice, ki so se mi dogajale, so me gnale, da sem hotela biti še boljša, še zlasti proti fantom. Od njih se je pričakovalo, da bodo dobri športniki, izobraženi, voditelji, dekleta pa bodo nekje v ozadju skrbela zanje. Seveda mi na pamet ni padlo, da bi se podredila,« je dejala 63-letna Caroline, ki je poleg filozofije študirala še biologijo in psihologijo, tekoče govori francosko, angleško, špansko, nemško in italijansko.
Prav nikakršne formalne izobrazbe pa ni pridobila britanska kraljica Elizabeta II. Ko je pri njenih rosnih 10 letih njen oče povsem nepričakovano postal kralj, je bila Elizabetina usoda zapečatena. Kot starejša od njegovih dveh hčera bo naslednja vladarica. In za to, tako so takrat menili njeni starši, nihče od njih ni bil pretirano naklonjen učenju, in svetovalci, pač ne potrebuje običajne izobrazbe, zato so ji priskrbeli zasebne učitelje, ki bi jo podučili o rečeh, ki jih mora poznati vladar, med njimi ustavno zgodovino, zgodovino dežele, britanski politični sistem, obramboslovje in podobno.
Ko je Elizabeta odrasla in od očeta prevzela prestol, jo je pomanjkanje formalne izobrazbe na trenutke oviralo, saj se je želela pogovarjati z voditelji držav, tudi s svojim premierjem, na primerni ravni. A k sreči je imela vedno zelo analitičen um ter odličen spomin, prav tako se je rada in hitro učila, pravi profesorica Kate Williams, ki je napisala biografijo o mladi Elizabeti. Zato je ta pozneje redno najemala učitelje, ko je začutila potrebo po znanju.
V tistih časih, pred približno 50 leti, je bilo za članice kraljevih družin namreč najpomembneje, da se znajo uglajeno obnašati v družbi, zabavati goste ter spremljati pogovore, četudi v njih aktivno ne sodelujejo. A za Caroline, ki je, priznava, že kot deklica imela precej feministične poglede, to ni bilo dovolj. Ne le da je obiskovala šolo kot vsi drugi otroci, srednjo izobrazbo je končala celo z odliko. Nato se je vpisala na slovito pariško univerzo Sorbona in tam diplomirala iz filozofije. A kljub odličnemu uspehu v srednji šoli, zaradi katerega ni imela prav nobenih težav z vpisom na univerzo, tam ni bila zaželena. Eden od profesorjev ji je naravnost dejal, da je ukradla mesto študentu, ki si ga bolj zasluži. Caroline je bila povsem šokirana, a ji opazka ni vzela volje, temveč jo je spodbudila.
»Vse krivice, ki so se mi dogajale, so me gnale, da sem hotela biti še boljša, še zlasti proti fantom. Od njih se je pričakovalo, da bodo dobri športniki, izobraženi, voditelji, dekleta pa bodo nekje v ozadju skrbela zanje. Seveda mi na pamet ni padlo, da bi se podredila,« je dejala 63-letna Caroline, ki je poleg filozofije študirala še biologijo in psihologijo, tekoče govori francosko, angleško, špansko, nemško in italijansko.
Prav nikakršne formalne izobrazbe pa ni pridobila britanska kraljica Elizabeta II. Ko je pri njenih rosnih 10 letih njen oče povsem nepričakovano postal kralj, je bila Elizabetina usoda zapečatena. Kot starejša od njegovih dveh hčera bo naslednja vladarica. In za to, tako so takrat menili njeni starši, nihče od njih ni bil pretirano naklonjen učenju, in svetovalci, pač ne potrebuje običajne izobrazbe, zato so ji priskrbeli zasebne učitelje, ki bi jo podučili o rečeh, ki jih mora poznati vladar, med njimi ustavno zgodovino, zgodovino dežele, britanski politični sistem, obramboslovje in podobno.
Kraljica Elizabeta II. nima prav nikakršne formalne izobrazbe, reči, ki jih je morala poznati kot kraljica, so jo učili zasebni inštruktorji.
Ko je Elizabeta odrasla in od očeta prevzela prestol, jo je pomanjkanje formalne izobrazbe na trenutke oviralo, saj se je želela pogovarjati z voditelji držav, tudi s svojim premierjem, na primerni ravni. A k sreči je imela vedno zelo analitičen um ter odličen spomin, prav tako se je rada in hitro učila, pravi profesorica Kate Williams, ki je napisala biografijo o mladi Elizabeti. Zato je ta pozneje redno najemala učitelje, ko je začutila potrebo po znanju.