Rak dojk se je vrnil, a ga je premagala
Prekletstvo je lahko tudi blagoslov v preobleki. Tako se je že pred desetletji odločila Suzanne Somers, ko so ji zdravniki v njenem 55. letu diagnosticirali raka na dojkah. Zlovešča diagnoza je bila za igralko namreč kot glasna budnica, da bi zase morala in lahko skrbela precej bolje. »To bom premagala! Spremenila bom svoje življenje, iz svoje prehrane in življenjskega sloga nasploh bom črtala vse kemikalije,« je sklenila in se tega odtlej držala skoraj kot pijanec plota. Ne le, da je pri igralki doma vse bio, eko in organsko, nasvete, kako živeti čim bolj naravno, je spremenila tudi v donosen posel. Ustvarila je široko linijo organskih izdelkov za nego, svoje modrosti delila v knjigah, v zadnjih letih pa je novo platformo za deljenje izkušenj odkrila tudi na družbenih omrežjih. A s slednjih je letos skoraj izginila. »Suzanne že skoraj vse življenje živi z rakom. In zdaj se je morala z njim ponovno soočiti,« je njen mož Alan Hamel pojasnil zvezdničin večmesečni družbeni molk. A še preden bi med njenimi oboževalci zavladala panika, jih je pomiril, da je iz borbe vnovič odšla kot zmagovalka. »Zdravniki so ji prižgali zeleno luč, da rakavih celic ni nikjer več. Toda rak je zahrbten in se spet lahko prikrade. Morali bomo biti zelo pozorni.«
V njenih dvajsetih so se ji delale predrakave tvorbe. Pri 54 letih se je borila z rakom dojk. Vanjo se je prikradel tudi kožni rok. Slišati diagnozo, ob kateri še danes marsikdo pomisli, da je dobil skoraj smrtno obsodbo, je že vajena in se ob njej nikakor ne sesuje. Zato tudi zdaj, ko se ji je rak dojk vrnil, ni pomahala z belo zastavo predaje. »Kot veste, sem ga imela že pred 20 leti, to zame ni nič novega. Ni neznan teritorij,« je dejala, a priznala, da se ji je ob tistem kratkem stavku »vrnil se je« želodec sprva zavozlal v tesnobno kepo. Toda zgolj za trenutek ali dva. »Nato pa sem si nadela bojno opremo in šla v boj. Borka sem in to zelo žilava. Nikakor se ne predam. In ne bom dopustila, da bi me ta sovrag nadziral.«
Podpora družine
Kako agresivna je bila bolezen ob svoji vrnitvi, Suzanne ni razkrila. A tudi tokrat se je borila s kombinacijo »konvencionalnih in alternativnih zdravil«. V prvo, pred dobrima dvema desetletjema, je to pomenilo, da se je sicer predala obsevanju, a je zavrnila kemoterapijo, saj v telo ni želela vnesti še več strupov. Je pa slednje zamenjala z nikakor neklasičnim zdravljenjem z belo omelo. Kako se je tokrat borila, ni natančneje razdelala, a odlično zdravilo je bila tudi podpora družine. »Alan je bil z menoj na vsakem koraku. Sploh se ne da ubesediti, koliko je naredil zame. Če je to sploh mogoče, sva si zdaj še bliže kot kadar koli.« Toda to je v resnici vedela že od prej, »dobra plat raka je, da družino še bolj poveže, ter se vsi zavemo in ozavestimo, kako dragocen je prav vsak skupni trenutek«. Tudi zaradi tega z Alanom v vseh 42 skupnih letih menda nista preživela niti enega dneva narazen. »Najin sin Bruce pravi, da imava funkcionalno soodvisno razmerje.«
Kot omenjeno, Somersova že desetletja dosledno sledi organski dieti. In tudi ta naj bi dodala svoje, da je še vedno tu. »Zdravniki mi pravijo, da če iz življenja ne bi črtala vseh kemikalij ter si krepila organizma z bioidentitčnimi hormoni, me ne bi bilo več.«
Skoraj ob vlogo
Igralka je svoj veliki preboj doživela s filmom Ameriški grafiti režiserja Georgea Lucasa, a bi skoraj zapravila avdicijo, ker ni imela dovolj kovančkov za parkometer. "Na avdiciji so zamujali, zato sem že hotela oditi, saj mi je že skoraj potekel čas, do kdaj sem še lahko imela parkiran avto. Denarja pa nisem imela, da bi parkirnino podaljšala." K sreči ji je pomočnik castinga dejal, naj vendar počaka. "Namignil mi je, da je bila režiserju všeč moja fotka. Zato sem ostala in tvegala kazen za parkiranje."
Spet je zdrava, a bo vseeno ostala na preži. Tudi zaradi tega so družinsko sklenili, da se še ne bo z vso vnemo vrgla nazaj na delo, »to bo počakalo, zdaj se je pomembno povsem osredotočiti na zdravje«.
