Rocker menjaval ženske kot srajce

Zaživel je svoje sanje. Na začetku 70. let, le malce po ustanovitvi skupine Aerosmith, ki so jo nekateri glasbeni menedžerji še v njenih povojih opisali kot fenomen, najbližje skupini Rolling Stones, je njihov prvi vokal Steven Tyler začel zajemati življenje z veliko žlico. Niti enemu vidiku življenja, povezanega z rockom, se ni hotel odpovedati, najsi je šlo za alkohol in droge najsi ženske. Svet omame ga je tako potegnil vase, da mu je že hitro postalo vseeno za prav vse, celo za lastno družino in bend, zapeljevanje čim večjega števila mladenk pa je videl kot svojo rockersko dolžnost. »Za rockersko zvezdo je bilo neverjetno lahko ženske spraviti na hrbet. Zdelo se mi je, da je moja dolžnost, da to to tradicijo ohranjam živo.«

Sivolasi rockerski maček, ki ima na hrbtu že sedem križev, je oče štirih otrok. A prav lahko bi imel vsaj enega več, na pot očetovstva pa bi lahko stopil še dve leti pred svojim 29. rojstnim dnevom, ko je luč sveta ugledala njegova prvorojenka Liv Tyler. Štel jih je namreč 27, ko je v zaodrju enega od koncertov spoznal mladoletno Julio Holcomb. »Ko sem ga spoznala, sem bila prepričana, da je najboljša stvar, ki se mi je dogodila v življenju,« je bilo naivno prepričano tedaj 16-letno dekle, ki jo je hitro vsrkalo v pevčev divji vrtiljak drog in seksa. Celo z maminim blagoslovom, saj je ta, da je Julia zvezdnika lahko spremljala na glasbenih turnejah, podpisala papirje o skrbništvu. A njun odnos je bil svetlobna leta oddaljen od tistega med varovanko in skrbnikom. Kot od tistega med zaljubljencema s skupno prihodnostjo, saj Steven nikoli ni izrazil želje, da bi bilo njuno razmerje kaj več od le spolnega. Vsaj do trenutka, ko je Julia, ker si je njen ljubljeni želel potomcev, skozi okno zalučala kontracepcijo.


»Tudi jaz sem si želela otrok in začela sem verjeti, da me ima Steven rad.« Tako je od sreče skočila do stropa, ko ji je v letu dni pod srcem začel rasti pevčev otrok. »Nekaj mesecev za tem me je zasnubil, a nad poroko ni bila navdušena njegova družina, zaradi česar sva se močno sprla in meni nič, tebi nič je poroko preklical. Prvič sem pomislila, da je bila nosečnost morda nespameten korak.« To ji je v naslednjih tednih postajalo vse bolj jasno. Bila je najstniška nosečnica, brez denarja, brez izobrazbe, Steven pa na turneji in kaj več od klicev, ali je z njo vse v redu, si od njega ni mogla obetati. A če je mislila, da slabše ne bi moglo biti, ji je usoda hitro dokazala nasprotno. Sredi noči, pisalo se je leto 1975, je stanovanjce zajel požar. Julia je izgubila zavest in se s cevkami v rokah zbudila šele v bolnišnici. »Bila sem v petem mesecu nosečnosti, Steven pa je začel pritiskati name, naj splavim, češ da sem premlada za materinstvo in da bi otrok verjetno imel možganske poškodbe zaradi mojega jemanja drog med nosečnostjo in dima, ki sem ga vdihnila med požarom.« A čeprav se mu je nekaj dni upirala, je nato objokana vendar privolila v to. »Steven je bil tedaj ob meni v bolnišnici. Ko je zdravniška sestra odšla, je iz žepa izvlekel kokain in ga posnifal kar ob moji bolnišnični postelji. Še ponudil mi je, ali želim črtico ali dve. Čustveno povsem odmaknjen.« To je bil začetek njunega konca.


Splav je bil sicer njegova ideja, vseeno pa naj bi ga – tako so zatrdili člani njegovega benda – močno prizadel tudi zato, ker bi sicer postal oče dečka. A Julijina opazka o njegovi popolni čustveni odmaknjenosti med splavom in po njem je precej v sozvočju z njegovim priznanjem, da mu zaradi ljubezni do drog ni bilo mar za nič. »Nagnjen sem k zasvojenosti. In nekatere droge so mi bile tako všeč, da jih nisem in nisem mogel nehati jemati. Tudi ko je moja zasvojenost prišla tako daleč, da sem prizadel samega sebe, svoje otroke in družino ter bend. Bilo mi je celo vseeno, če skupina razpade, pomembno je bilo le, da dobim nov odmerek.« In tudi v resnici bi skoraj zapravil glasbeno slavo. Skupaj s kitaristom Joejem Perryjem, ki so ju zaradi pretirane naklonjenosti do mamil imenovali kar toksična dvojčka, sta bend že sredi 80. let pripeljala do roba prepada. To pa je bila očitno budnica, ki jo je Tyler potreboval, saj se mu je leta 1986 na rehabilitacijski kliniki vendar uspelo otresti zasvojenosti, od tam pa je Aerosmith povedel na pot še večje slave.