Rojstvo spremlja 62 rafalov

Britanska kraljeva družina se je povečala še za enega člana. S kraljevimi rojstvi pa je povezana tudi bogata tradicija, ki se vleče že stoletja in je aktualna še dandanes. V deželi, kot je Velika Britanija, kjer močno spoštujejo stare običaje, kaj drugega niti ni pričakovati, v povezavi z rojstvom pa te globoko ukoreninjene navade narekujejo vse od tega, kdaj obelodaniti nosečnost, do tega, kdo bo prvi izvedel, da je novi družinski član ugledal luč sveta. In vojvodinja Cambriška je vsaj večino te tradicije spoštovala pri vseh svojih nosečnostih. K temu spada pravilo, da se javnost o nosečnosti obvesti po natanko 12 tednih oziroma treh mesecih od spočetja. Catherinino tretjo nosečnost so sicer objavili nekoliko prej, ker se zaradi težav, povezanih z zgodnjo nosečnostjo, ni mogla udeleževati uradnih obiskov in dogodkov.

Drugega pravila pa se dandanes ne držijo več. Glasilo se je namreč, da morajo vsi porodi potekati doma. Prva je to tradicijo prekršila princesa Diana, ki je tako Williama kot Harryja rodila v Lindo krilu londonske porodnišnice St. Mary, kjer bo na svet prijokal tudi tretji otrok Kate in Williama, tudi George in Charlotte sta se rodila tam. Catherine je menda razmišljala, da bi tretjega otroka sicer rodila doma, a se je odločila drugače. Da ves London in okolica izvedo, da se je rodil kraljevi malček, poskrbi tretji običaj, ki je aktualen še danes – z londonskega stolpa po porodu odjekne natanko 62 rafalov, vojaški pozdrav traja približno deset minut. Nato se, tudi danes, vsem novim tehnologijam navkljub, natisne obvestilo o otrokovem rojstvu, ki je nato razstavljeno na stojalu pred Buckinghamsko palačo. Vse od srednjega veka se je obdržala tudi tradicija, da otrokovo rojstvo oznani mestni glasnik.

Prva, ki izve, da je kraljeva družina večja za člana, je seveda kraljica, očetje pa naj ne bi bili prisotni v porodni sobi. To pravilo se je sicer v zadnjih desetletjih nekoliko zrahljalo, saj je bil že pri rojstvu princa Charlesa v sobi s kraljico njen mož princ Filip. Znano je že, da kraljevi potomci ne nosijo priimkov, imajo pa več imen. Kraljica Elizabeta II. si je sicer leta 1960 izbrala priimek Mountbatten-Windsor, da bi se z njim nekoliko ločila od hiše Windsor, a uporablja ga redko, če sploh. Tradicionalno se kraljevi otroci v javnosti začno pojavljati že zelo zgodaj. Pravzaprav na dan rojstva ali dan pozneje, ko ga starši prinesejo pred porodnišnico, kjer lahko mlado družinico pozdravijo oboževalci. Prvi uradni dogodek, ki se ga kraljevi podmladek udeleži, pa je njihov krst. Ta je navadno nekaj dni ali tednov po rojstvu, vsi malčki pa nosijo oblačilo, ki je v kraljevi družini že osem generacij. Vsi naj bi imeli po šest krstnih botrov oziroma boter, to tradicijo sta nekoliko prekršila William in Kate, saj jih imata tako George kot Charlotte zgolj pet. Drugo pravilo, ki se nanaša na otrokov krst, pa se glasi, da nihče od botrov ne sme biti član otrokove družine. Po rojstvu gredo tudi vsi očetje na očetovski dopust, ki pa je neplačan.