Ryan Reynolds očetu odpustil tik pred smrtjo

Priznal je, da ni imel najlažjega otroštva, a je prav to poleg kupa težav igralcu Ryanu Reynoldsu prineslo tudi nekaj prednosti. Zvezdnik, ki ga lahko na velikem platnu te dni spremljamo v akcijski domišljijski komediji Deadpool 2, je imel kot najmlajši med štirimi otroki, ki so odraščali pod isto streho v kanadskem Vancouvru, zelo napet odnos z očetom, nekdanjim policistom in boksarjem iz Vancouvra. Glava revnejše družine iz srednjega razreda je bil strog, v odnosih pa pogosto kot bomba tik pred eksplozijo in zagovarjal je mnenje, da je igralski poklic za mehkužneže. Ne preseneča torej, da je Reynolds njuno razmerje označil za zapleteno in ranljivo in dolgo prav težkemu otroštvu pripisoval tesnobnost, ki ga je spremljala tudi v odraslih dneh. A jo je obrnil sebi v prid, vsaj tako je mislil, ter napade depresije preganjal s humorjem in telovadbo.



Napet odnos je bil gorivo za številne uspešne vloge v komedijah, k smehu pa se je zatekal tudi zasebno. »Zbijal sem šale, da ne bi imel časa za žalost,« je povedal 41-letni zvezdnik, ki ga je smeh povezoval tudi z brati, s katerimi je stkal trdno vez. Za terapijo je prav tako poskrbel s telesno vadbo, s katero je lepo izklesal svoje telo. »V nasprotnem primeru se mi začne malo mešati. Vse je povezano z mojo psiho. Vadba pa je sredstvo za izganjanje demonov, ki hočejo zavladati mojim mislim,« je razložil, kako je premagoval duševne težave, dokler ni ugotovil, da ne zaleže, če bolečino vedno znova zatreš s tableto – treba je odpraviti vzrok.

Zakopala bojno sekiro

K zgladitvi spora z očetom, ki se je vlekel leta, ga je spodbudila njegova žena Blake Lively, ki ima po igralčevih besedah zelo dobro razvit šesti čut. Kmalu potem ko sta zakopala bojno sekiro, je namreč njegov oče, ki je bolehal za Parkinsonovo boleznijo, leta 2015 umrl. »Nikoli ni rekel, da me ima rad. A na koncu je vendarle dejal, da je ponosen name. In to je bilo dovolj,« je priznal Reynolds. Tik pred njegovo smrtjo se je simpatični hollywoodski parček odločil še za eno lepo gesto, ki bo pokojnega za vedno povezovala z družino na tem svetu. Po Ryanovem očetu sta poimenovala svojo prvorojenko James. »Čutila sva, da je tako prav,« je igralec dejal po rešitvi iz spon preteklosti. »Vsi družinski odnosi so malo zapleteni. A treba je vztrajati, v dobrem in slabem. Na koncu vedno bolje prideš skozi življenje, če se osredotočiš na dobre stvari, in ne slabe,« je spoznal. Tako lahko danes mirne vesti zatisne oči, saj ga osrečuje misel, da je, čeprav je umrl kmalu po hčerinem rojstvu, njegov oče imel priložnost spoznati svojo vnukinjo.