Sandra Bullock je sanjala o najstniški nosečnosti

Mati je postala pri 46 letih, ko je – od takrat se je zdaj odvrtelo že osem let – posvojila Louisa, pred tremi leti pa mu je podarila še sestrico Lailo. A čeprav je Sandra Bullock prepričana, da si boljše družine ne bi mogla zamisliti, se ta za svetlobna leta razlikuje od takšne, o kakršni je sanjala kot dekle.

Dekleta v srednji šoli običajno razmišljajo o zabavah, oblačili in fantih. Morda o prihodnji karieri. A tudi če o ničemer od naštetega na seznamu njihovih misli verjetno ni umazanih pleničk in zaradi joka novorojenčka prečutih noči. Pa vendar je prav o tem sanjarila Sandra. »Mamica sem si želela postati že zelo mlada. Pri 17 letih sem si že želela biti noseča,« je povedala. A načrte ji je prekrižala mama. »Vedela je za to, pa me je skorajda zaklenila v sobo.« Precej uspešno, saj so se nato morala odvrteti še skoraj tri desetletja, da je prevzela materinsko vlogo.

Ko se je leta 2005 zavezala Jesseju Jamesu, je mislila, da je to moški, s katerim si bo ustvarila družino. A takoj ko sta pet let pozneje zagnala posvojitveni postopek, je počilo. Jezik se je razvezal vrsti žensk, s katerimi naj bi ji Jesse natikal roge, zato ga je igralka vrgla iz hiše, zagnala ločitveno kolesje in Louisa posvojila sama. V dojenčku je našla sončni žarek, ki ji je osvetlil turobno zasebnost. Zaljubila se je v materinstvo in pred tremi leti posvojila še deklico. »Srečo imamo, da živimo v času, ko lahko sami izberemo, kakšna naj bo naša družina. Moja sicer ni takšna, kot sem nekdaj mislila, da bo. Tudi ni takšna, kot si večina ljudi zamišlja, da naj bo. Pa vendar je boljša od vseh predstav.«

Prav zaradi nekonvencionalnosti svoje družine je z obema rokama zagrabila priložnost, da zaigra v filmu Bird Box, ki je v teh dneh ugledal luč sveta. Govori o materi, ki se na vse pretege bori, da bi pred nadnaravno silo rešila svoje otroke. »Kar me je najbolj pritegnilo, je to, da odslikava moje misli o življenju. Da tudi moja družina ni to, kar naj bi bila, a je še boljša.«


V postapokaliptičnem trilerju mora Bullockova pred nadnaravno entiteto, ki prevzema oblike najhujših strahov svojih žrtev, rešiti svoje otroke. In ker ti zle sile ne more priti do živega, če jih ne vidiš, je igralka zajeten del filma posnela z zavezanimi očmi. To se je izkazalo za precej boleč podvig. »Nekdo nas je tri mesece učil, kako izostriti druge čute, če si slep. Neverjetno je, da dejansko začutiš, denimo, zid, oddaljen več metrov.«

Čeprav se ji je zdelo, da je precej dobro izostrila svoje čute, pa je vendar ničkolikokrat trčila v kamero. Občasno pa tudi v precej ostrejše predmete. »Tedaj sem malo krvavela, potočila nekaj solz. A nato je bilo vse v redu.«