Še vedno upošteva mamin nasvet
Danska princesa Mary je mama štirih otrok, ki pa jih njena mama žal ni nikoli spoznala. Prav tako ni spoznala njenega moža, prestolonaslednika Frederika. Henrietta Donaldson, po rodu Škotinja, ki pa se je že kmalu preselila v Avstralijo, kjer se je Mary tudi rodila, je umrla zaradi zapletov po operaciji srca leta 1997, ko je bilo Mary 25 let, a bodoča danska kraljica pravi, da ji je že v otroštvu dala nekaj krasnih nasvetov in napotkov za življenje, ki ji pridejo še kako prav.
»Mama mi je vedno govorila, naj bom to, kar sem, in se ne spreminjam za nikogar. Preprost nasvet, o katerem nekoč nisem veliko razmišljala, a ostal je z mano in v težkih trenutkih se pogosto spomnim na njene besede,« je med intervjujem za eno od ženskih revij povedala Mary, ki bo v soboto srečala abrahama.
»V mojem življenju je bilo veliko prelomnic: bolečina ob izgubi mame, nato sreča, ko sem sama postala mama. Čas, ki sem ga preživela na univerzi. Ko sem spoznala Frederika. Poroka s princem, ko sem postala princesa Dancem, ki jih imam tako zelo rada. Morda bo naslednja prelomnica 50. rojstni dan, kdo ve,« je v smehu dodala Mary, ki se prav nič ne boji vstopa v novo desetletje življenja, saj pravi, da je z leti postala veliko bolj celostna oseba, na reči je začela gledati z drugačnega zornega kota, obenem pa si dovoli več počitka in postaja bolj pogumna. Prav tako je začela drugače gledati na izgubo mame, o čemer v javnosti govori zelo redko.
Mary, takrat se je pisala Donaldson, je moža spoznala tri leta po mamini smrti, ko je obiskal olimpijske igre v Sydneyju. Z bratom, princem Joachimom, ter prijatelji, grškim princem Nikolaosom, španskim princem Felipejem in norveško princeso Martho Louise, so se dobili na pijači v enem od lokalov in kmalu sta se jim pridružila še Mary in njen sostanovalec, sicer Felipejev znanec. Da se mladenka ne bi prestrašila odgovornosti, so ji prijatelji zamolčali, da je postavni tujec, ki mu je všeč, bodoči danski kralj, to ji je na zmenku povedal šele sam.
»Odšla je veliko prezgodaj in malo je reči, ki si jih želim bolj kot to, da bi lahko z njo preživela več časa. A hvaležna sem za vse trenutke in leta, ki sva jih imeli, ko bolečina nekoliko popusti, ugotoviš, da so bili darilo,« je prepričana Mary, ki priznava, da je prav zaradi tega, ker je tako kmalu izgubila mamo, postala močnejša, hkrati pa veliko bolj in predvsem zavestno uživa v družbi svojih otrok.
