Seks bomba izbrala staranje brez popravkov

Bila je muza slavnega italijanskega režiserja Federica Fellinija, množice pa je osvojila z zapeljivim pogledom: včeraj je Claudia Cardinale, zvezda iz 60. let prejšnjega stoletja, praznovala 80. rojstni dan – na odru in brez nostalgije. »Briga me,« se je zasmejala ikona, ko so jo povprašali po okrogli obletnici. »Normalno je, da čas beži, nič nisem nostalgična.«
Igralka je izbrala naravno staranje, vedno je bila proti lepotnim posegom. »Sovražim jih,« pravi in zmaje z glavo, njene oči so še vedno obrobljene s črnim črtalom, kot je bilo tipično za hollywoodske zvezdnice njenega časa.
Kljub letom je Cardinalejeva novo desetletje začela na odru, v neapeljskem teatru Augusteo, v igri Nenavaden par. Adaptacijo igre, ki sta jo originalno igrala dva moška, je pripravil režiser Pasquale Squitieri, umrl je lani, kar 26 let je bil partner Cardinalejeve. »Pasquale je bil zelo naklonjen temu projektu, to počnem v njegov spomin,« pravi Claudia, ki je s prelestno lepoto in hripavim glasom osvojila največje italijanske režiserje. Pri dvajsetih sem postala junakinja pravljice, simbol dežele, katere jezik sem komaj govorila, je zapisala v avtobiografiji (2005) Moje zvezde. Rodila se je 15. aprila 1938 v tunizijskem kraju La Goulette, njeni starši so bili s Sicilije, Claudia je govorila francosko, arabsko in italijansko s sicilskim narečjem. Njen glas so sinhronizirali, dokler ni zaigrala v Fellinijevem z oskarjem nagrajenim Osem in pol.

Življenje se ji je postavilo na glavo že prej, ko je kot 16-letna zmagala na lepotnem tekmovanju, na katero se sploh ni prijavila. Okronali so jo za najlepšo Italijanko v Tunisu, nagrada je bil izlet v Benetke, na filmski festival, kjer so se vsi obračali za njo, ona pa je opustila načrt postati učiteljica. Ali raziskovalka. »Vsi režiserji in producenti so hoteli delati z mano, jaz pa sem govorila 'ne, nočem',« pravi igralka in še, da je bil oče tisti, ki ji je rekel, naj le poskusi. A novoodkrito sladko življenje ni bilo brez težav, igralka se je skoraj odpovedala karieri, ko je po posilstvu zanosila. Skrivaj je rodila v Londonu, otroka pa prepustila v varstvo pri svoji družini. Patrick je veljal za njenega mlajšega brata, sedem let pozneje je razkrila skrivnost.

Nadobudna zvezdnica je postala muza italijanske filmske elite, ki se je trudila, da bi igrala v njihovih filmih. Šla je tudi čez lužo, v Hollywoodu so jo sprejeli z odprtimi rokami, blestela je v Rožnatem panterju Blaka Edwardsa. »Najboljši kompliment mi je dal David Niven, ko smo snemali Rožnatega panterja, rekel je: 'Claudia, poleg špagetov si največji italijanski izum,'« se smeje igralka, ki so si jo mnogi želeli, on pa je imela oči le za Squitierija, očeta njene hčere Claudie, s katerim sta skupaj delala pri več filmih. »Sklenila sem, da bo moj,« pravi Claudia, ki je igrala v 175 filmih. Je glasna branilka ženskih pravic, leta 2000 je postala Unicefova ambasadorka dobre volje. Iz Italije, kjer je živela na očeh javnosti, je pobegnila v mirnejši Pariz, današnjim igralkam pa svetuje, naj ne izgubijo občutka sebe: »Pred kamerami imaš vlogo, a moraš vedeti, kdo si, ko ugasnejo luči. Notranja moč je izjemno pomembna.«