Selma Blair in njen pes sta diplomirala
Leto in pol sta se učila, garala in spletala tesno vez, zdaj pa sta ves čas in energija, ki sta ju v treninge vlagala Selma Blair in njen labradorec Scoutt, poplačana. »Dobila sva diplomo! Zdaj sva ekipa!« je navdušenje nad skupnim dosežkom delila zvezdnica, ki so ji pred tremi leti diagnosticirali multiplo sklerozo.
Scoutt je zdaj namreč tudi uradno njen pes spremljevalec - kar lahko dokaže tudi z dokumentom - ki ji bo pomagal pri vsakodnevnih življenjskih opravilih, ki so zaradi bolezni za igralko postali (pre)zahtevni podvigi. »Pomaga mi pri nekaterih osebnih ovirah, ob katere se spotikam, z njegovo pomočjo pa se tudi izboljšuje moja mobilnost.«
Diagnoza multiple skleroze leta 2018 je bila za igralko v resnici zgolj potrditev, da je nekaj močno narobe. Simptome je namreč opažala že več let, a jim ni pripisovala prevelikega pomena. Postajali so vse bolj izraziti in začeli posegati v njeno normalno funkcioniranje. Pri govoru se ji je začel zapletati jezik, leva noga je ni več ubogala kot prej, zato si mora danes pri hoji pomagati s palico.
»S Scouttom delava na moji vzdržljivosti in koordinaciji,« je povedala zvezdnica in še dejala, naj ljudi psičkov prikupni videz in prijetna narava ne zavedeta. »Če naju zagledate, se nama lahko nasmehnite, a ne pristopajte. Nikoli se zgolj sprehajava, na sprehodih vedno namreč tudi delava, vsaka motnja in odvračanje pozornosti pa zavirata moj napredek.« Pri tem je dodala, naj nikogar ne skrbi zanjo, saj ima zdaj ob sebi Scoutta.
15
let je zaznavala simptome, preden so ji zdravniki diagnosticirali multiplo sklerozo.
Predlani se je odločila za zdravljenje z izvornimi celicami, kar se je izkazalo za najboljšo možno odločitev. Stanje se ji je namreč izboljšalo, multipla skleroza naj bi bila v remisiji. A to ne pomeni, da ji bo pasja pomoč prišla kaj manj prav. V letu in pol treningov se je njen štirinožni prijatelj naučil ubogati več ducatov ukazov, med drugim zna namesto nje s tal pobirati predmete ali jih prinašati z mize ter omarice, za Selmo se je naučil odpirati vrata in predale, pozoren je na njeno morebitno izgubo ravnotežja.
Presrečna sem, da ga imam. Zdaj se veselim vsakega izhoda iz hiše.
Prav tako pomembna pa je čustvena opora, ki ji jo daje ob slabih dneh, ko se ji zazdi, da je vsega preveč in je pretežko. »Presrečna sem, da ga imam. Zdaj se veselim vsakega izhoda iz hiše.«
