Sin slovitega pevca je več kot le glasbenik

Matteo Bocelli je še en obraz iz družine slovitega italijanskega tenorista, ki stopa na poklicno glasbeno pot. Na začetku sta mu vrata odpirala slavni priimek in oče, zdaj pa meni, da zmore sam.

Čeprav se mu glasbena pot zdi povsem razumljiva, ga je poneslo tudi na druga področja šovbiznisa. Poskusil se je tudi kot maneken in igralec. »Moja prva izkušnja z manekenstvom je bila z Guessom in našim dobrim družinskim prijateljem Paulom Marcianom. Lani sem imel priložnost odigrati majhno vlogo v filmu Georgea Millerja Tri tisoč let hrepenenja. Te izkušnje so mi omogočile, da raziščem drugo plat kreativne industrije in spoznam modo, fotografijo in film. Čeprav bo glasba vedno moja prva strast, sta manekenstvo in igranje odlična načina za razvoj samozavesti in pridobivanje nove perspektive,« pravi.

Glasba kot vsakdanjik

Čeprav glasbo obožuje, vendarle preseneti s svojimi pogledi. Pravi namreč, da se zaradi poklicnega petja ni prav nič spremenil. »Nisem odraščal le ob vadbi in študiju glasbe, doma smo bili vsi obkroženi z glasbo zaradi očeta. Zato nimam občutka, da se je moje življenje zares spremenilo, saj je to moj vsakdanjik, ki sem ga vajen. Trudim se biti vedno pošten in pristen človek, ki do vseh ravna prijazno in spoštljivo. Upam, da je to nekaj, kar se ne bo nikoli spremenilo. V karieri pa sem dozorel, ko gre za moj umetniški izraz, samozavest in tehniko.«

Navaditi se je moral tudi medijev in ponavljajočih se vprašanj. Predvsem tistih, povezanih z očetom, Andreo Bocellijem, in kako je stati z njim na odru. »Petje z očetom mi je vedno v veselje. Čeprav je res, da ima zase in za svoje delo zelo visoke standarde, je tudi samo moj oče. Spodbuja me, da sem najboljši, in me vedno opominja na vrednote in delo, ki so potrebni, da sem uspešen ne le v karieri, ampak tudi v življenju. Zaradi natrpanih urnikov imava redko čas drug za drugega, zato je vsaka priložnost še dragocenejša.«

Bocellijeva sta posnela duet, a Matteo bi rad zapel še s kom. »Želim si sodelovati z ljudmi, ki čutijo in vidijo glasbo tako kot jaz. Ne glede na to, ali gre za slavnega uveljavljenega umetnika ali novo vzhajajočo zvezdo. Seveda pa je tudi lepo sodelovati z ljudmi, ki me izzivajo, da vidim glasbo z drugega zornega kota.«

Piše le zase

Očeta je opisal kot izbirčnega, ko gre za glasbo. Kakšen pa je sam? »Iskreno uživam v vseh zvrsteh! Vedno sem poslušal različne žanre in izvajalce, od klasike do sodobnega popa. Moj oče je vsekakor vplival na mojo naklonjenost klasični glasbi, saj je to edino, kar posluša. Starejši brat Amos me je seznanil z različnimi žanri, ko sva bila mlajša.«

Poleg petja tudi piše glasbo. Zaenkrat zase. Kaj pa za druge glasbenike? Bi se lotil izziva? »Trenutno sem osredotočen na lastno glasbo in turnejo, tako da nimam želje, da bi pisal za druge izvajalce. Seveda nikoli ne reci nikoli, ampak mislim, da potrebujem več časa, da se lahko temu posvetim,« še pove Matteo, ki bo 2. julija nastopil v Opatiji.

»Opatijsko občinstvo lahko pričakuje noč, polno mešanice mojih avtorskih skladb z debitantskega albuma in nekaj klasičnih skladb, ki so me navdihovale vse življenje. Želim jih popeljati na glasbeno potovanje, ki združuje nove zvoke z brezčasno klasiko. Poskrbljeno bo tudi za nekaj presenečenj, zaradi katerih upam, da si bodo večer še bolj zapomnili,« napoveduje.