Sina bo obrezal, nato mu dal ime

Živel je za film. Čeprav je nekje v ozadju uma Quentina Tarantina tlela želja po morda bolj tradicionalnem družinskem življenju z ženo in otroki, se je na prvo mesto odločil postaviti svojo umetnost. »Ne da si ne želim otrok, a trenutno želim režirati filme. Brez motenj. Ko namreč snemam, ne počnem ničesar drugega, žena in otroci pa bi mi bili pri ustvarjanju le v napoto,« je bil filmar iskren do sebe in drugih.

Nato pa se je, ko je pred 11 leti v njegovo življenje privršala lepa izraelska igralka Daniella Pick, njegov odnos do družine počasi začel spreminjati. Nadvse postopno, korak za korakom, dokler ni pred letom in pol prestavil v najvišjo prestavo. Sprva je dotlej zaprisežen samec novembra predlani srčno izbranko popeljal pred oltar, mladoporočenca pa sta nato že precej hitro lahko napovedala, da sta v blaženem pričakovanju.

»Občutek imam, da začenjam pisati novo poglavje življenja, poglavje kot svežepečeni mož in očka. Postajam bolj zapečkarski, družine namreč ne morem kar spakirati v končke in je odnesti tja, kamor bi me sicer vodili filmi.« A če ga na drug konec sveta ni več popeljal film, ga je od filmske meke odpeljala ljubezen. Že novembra lani sta si z ljubljeno v razkošnejšem predelu Tel Aviva našla dom, tam, daleč od hollywoodske norije, pa je Quentin zdaj, star 56 let, tudi prvič zaslišal jok svojega prvorojenca.
 

On piše, žena kuha

V Daniellini domovini se počuti kot doma, »tukaj zdaj je moj dom«, pravi režiser, ki je zaradi ljubezni svoje življenje obrnil na glavo. Poročne zaprisege večne ljubezni sta si namreč izmenjala po judovski tradiciji. V Hollywood leti le še zaradi takšnih in drugačnih filmskih obvez. Učiti se je začel hebrejsko, nekaj znanja novega jezika je tudi pokazal na januarski podelitvi zlatih globusov, ko se je ob prejetju kipca za naj scenarij zahvalil ljubljeni ženi v hebrejskem jeziku, ki pa ga želi še nadgraditi in izpiliti.


»Poznam že veliko besed, ne morem pa se še pogovarjati. Seveda se bom jezika naučil, ne želim namreč, do bo moj otrok govoril jezik, ki ga sam ne znam in ne razumem.« Da je povsem zaobjel izraelski način življenja, priča tudi, da je režiserjev sinko, ki je na svet pokukal v telavivski porodnišnici 22. februarja, še vedno brez imena. Menda, ker ga želita presrečna očka in mamica sprva po judovski tradiciji obrezati in mu šele nato nadeti ime.


Iz Hollywooda v Izrael se je preselil šele v iztekanju minulega leta, pa vendar se je Quentin tam že povsem udomačil. »Jaz pišem, Daniella kuha. Nato še malce pišem, zatem pa skupaj gledava filme. Resnično nadvse prijetno,« je dejal o svojem novem življenju. Po vsem mestu naj bi ga videvali na kolesu, kolesarjenje je tam namreč postalo njegov način premikanja od točke A do točke B, občutek pa ima, da so ga vsi nadvse lepo sprejeli. »Obožujem to deželo, ljudje pa so neizmerno prijazni. In vedno navdušeni, ko me srečajo,« je dejal in še pridal, da ga vsemu pisanju v medijih navkljub tu prav nič ni strah živeti. »Kot drugi prebivalci tu vsega tega še opazim ne.«