Skrbniki katakomb se ne dajo: prinčevih posmrtnih ostankov nočejo vrniti
V katakombah ob kapeli sv. Jurija v Windsorju počiva nekoliko neobičajen gost – etiopski princ Alemayehu. V 19. stoletju ga je kot sedemletnega dečka na Otok pripeljal eden od vojakov kraljice Viktorije, ta pa ga je naravnost oboževala, omogočila mu je najboljšo izobrazbo in življenjske razmere, žal pa je Alemayehu pri 18 letih staknil pljučnico in umrl. Pokopali so ga na mestu, ki je za kraljeve še danes izjemno pomembno, a njegovi potomci in rojaki bi kljub temu raje videli, da bi prinčeve posmrtne ostanke pokopali v njegovi domovini. Pozivi, naj jim jih vrnejo, so se od devetdesetih let prejšnjega stoletja pojavili že večkrat, nazadnje pred nekaj dnevi, ko je Buckinghamski palači pisal njegov potomec Fasil Minas. Kot vsem pred njim pa so skrbniki katakomb željo zavrnili tudi njemu.
S tem, ko bi odstranili njegove posmrtne ostanke, bi zmotili mir drugih, ki ležijo ob njem.
»Sočustvujemo z vami in razumemo vašo potrebo, da princu Alemayehu izkažete spoštovanje in se ga spominjate, a v katakombah ni pokopan samo on, in s tem, ko bi odstranili njegove posmrtne ostanke, bi zmotili mir drugih, ki ležijo ob njem. Naša dolžnost je med drugim, da skrbimo za dostojanstvo tistih, ki so nas zapustili,« so pojasnili v Buckinghamski palači. Dodali so, da dodatno težavo predstavlja dejstvo, da so v omenjenih katakombah med letoma 1845 in 1887, princ je umrl 1879. leta, pokopali več kot 40 ljudi, zato bi bilo nemogoče identificirati, katero truplo je njegovo. Poleg tega lahko kdor koli kadar koli obišče njegov grob, kar je bilo do zdaj vedno omogočeno vsem delegacijam iz Etiopije, nazadnje je za to poskrbela kraljica Elizabeta II. leta 2019.
A kako se je sedemletni afriški deček sploh znašel tako daleč od doma in v oskrbi britanskega vladarja? Alemayehu je bil sin etiopskega kralja Tewodrosa II., ki se ga je prijel vzdevek nori kralj Teodor. A ga imajo mnogi za ustanovitelja sodobne Etiopije, saj si je prizadeval, da bi združil razdeljene province, kar mu je kljub začetnim uporom tudi uspelo. Nato pa je Tewodros začel občudovati Veliko Britanijo in si prizadeval, da bi državi postali prijateljici. Pisal je v Buckinghamsko palačo, a ni dobil odgovora. Poskusil je znova, a rezultat je bil enak, zato je povsem ponorel in ugrabil britanskega veleposlanika ter 43 drugih britanskih državljanov, večinoma misijonarjev, in jih zaprl v ječo ob svoji palači. Ko so izvedeli, kaj se je zgodilo, se je na pomoč ujetim rojakom odpravilo 40.000 vojakov, ti so tako dolgo oblegali kraljevo palačo, da so jih tudi rešili. Tik pred koncem vojaške akcije, ko je spoznal, da ne more zmagati, si je Tewodros vzel življenje, nato je na poti iz palače v dolino umrla še njegova žena, in princ Alemayehu je postal sirota. Britanci niso imeli srca, da bi ga pustili samega, in poveljnik Tristram Charles Sawyer Speedy ga je odpeljal s seboj. Nekaj dni po prihodu v Veliko Britanijo so ga predstavili kraljici Viktoriji, ta pa se je v dečka nemudoma zaljubila. Pozneje ga je v svojem dnevniku opisala kot »izredno uglajenega, prikupnega na pogled, s čudovitimi očmi in ljubkim nosom, a nekoliko predebelimi ustnicami«.
