ALZHEIMER
Slavni pevec svojce še prepozna, vilic ali ključev ne več
Tonyju Bennettu so pred štirimi leti odkrili alzheimerjevo bolezen. Po nasvetu nevrologa ima dvakrat na teden pevske vaje.
Odpri galerijo
Ko poje, na plan pokuka stari Tony, kakršen je bil pred boleznijo. FOTO: Getty Images
Še predlani je Tony Bennett na glasbeni turneji privabljal množice. Z Lady Gaga je snemal album, s katerim bo letošnjo pomlad obogatil svetovno glasbeno zakladnico. Za to pomlad pa ima tudi že razpisane koncertne datume. Zunanjemu opazovalcu se torej niti sanjalo ni, da legendarni pevec počasi izginja. Ne fizično, saj se kljub častitljivim 94 letom še vedno odlično drži, a počasi bledi njegov duh. »Velik del njega pogrešam. Ni več Tony, ki sem ga poznala. A ko zapoje, tedaj se stari Tony vrne,« je povedala njegova (tretja) žena Susan in razkrila skrivnost, s katero so Bennettovi živeli minula štiri leta.
Potem ko je 2015. začel opažati, da si le stežka zapomni imena kolegov, je leta 2016 obiskal zdravnika, ta pa mu je diagnosticiral alzheimerjevo bolezen. Sprva s komaj zaznavnimi simptomi, a v zadnjih dveh letih je bolezen že toliko napredovala, da je družina sklenila razkriti njegovo zdravstveno stanje. Le družina, brez Tonyja, saj ta ni več zmožen dajati intervjujev in razumeti, kaj je narobe, če sploh kaj.
Še vedno prepoznava najbližje prijatelje in družino. Pa tudi zlomi z besom, grozo in depresijo so mu (za zdaj) prihranjeni. »Vsak večer mi zaželi sladke sanje in me pokliče z imenom. In vsako jutro mi zaželi lep dan,« je Susan, ki je njegova prva in glavna skrbnica, v uteho. Čeprav se ji hkrati trga srce, ko gleda počasen propad moškega, ki ga ljubi večino svojega odraslega življenja. »Ni mu vselej jasno, kje je ali kaj se dogaja okoli njega. Povsem običajni predmeti, kot so vilice ali ključi, so zanj lahko nekaj nadvse skrivnostnega in nepoznanega,« pravi in malce v šali dodaja, da se ni zabavno prerekati z nekom, ki te ne razume. »Vem pa, da nam je lažje kot mnogim, ki se tudi spopadajo s to boleznijo. Imamo odlične zdravnike. Držimo skupaj. Za Tonyja pa se tudi ni spremenilo tako rekoč nič, saj je telesno v dobri formi, za drugo pa se ne zaveda, da je kaj drugače.«
Bolezen se slabša minuli dve leti, najbolj je usahnil v preteklem letu, ko je pandemija pristrigla krila njegovemu glasbenemu ustvarjanju in nastopanju. »Glasba mu je močno stimulirala delovanje možganov. Zaradi nje je ostajal prisebnejši,« je dejal njegov nevrolog Gayatri Devi. »Pred pandemijo je bil njegov spomin precej boljši kot zdaj, energija, ki so mu jo dajali nastopi, je bila nadvse pomembna za njegovo splošno dobro.« In ker je glasba zdravilo, Bennett že ves čas pandemije – tudi po nasvetu nevrologa – dvakrat na teden po uro in pol, brez izjeme, vadi ob spremljavi pianista Leeja Musikerja. »Petje je zanj vse. Že večkrat mu je rešilo življenje,« pravi žena glasbene legende, čeprav ne ve, ali bo še lahko nastopal v živo. V načrtu je namreč imel promocijske koncerte ob izdaji svojega novega albuma. A medtem ko so koncerti – če izvzamemo vprašanje zdravstvene situacije, seveda – še vedno vprašljivi, promocijskih intervjujev zagotovo ne bo.
Pozabljal imena
Potem ko je 2015. začel opažati, da si le stežka zapomni imena kolegov, je leta 2016 obiskal zdravnika, ta pa mu je diagnosticiral alzheimerjevo bolezen. Sprva s komaj zaznavnimi simptomi, a v zadnjih dveh letih je bolezen že toliko napredovala, da je družina sklenila razkriti njegovo zdravstveno stanje. Le družina, brez Tonyja, saj ta ni več zmožen dajati intervjujev in razumeti, kaj je narobe, če sploh kaj.
»Vedno je govoril, da je njegov posel osrečevati ljudi. Zato nikoli ni želel občinstva obremenjevati s svojimi težavami,« je pevčeva žena razložila, čemu so šele zdaj razkrili njegovo zdravstveno stanje.
Še vedno prepoznava najbližje prijatelje in družino. Pa tudi zlomi z besom, grozo in depresijo so mu (za zdaj) prihranjeni. »Vsak večer mi zaželi sladke sanje in me pokliče z imenom. In vsako jutro mi zaželi lep dan,« je Susan, ki je njegova prva in glavna skrbnica, v uteho. Čeprav se ji hkrati trga srce, ko gleda počasen propad moškega, ki ga ljubi večino svojega odraslega življenja. »Ni mu vselej jasno, kje je ali kaj se dogaja okoli njega. Povsem običajni predmeti, kot so vilice ali ključi, so zanj lahko nekaj nadvse skrivnostnega in nepoznanega,« pravi in malce v šali dodaja, da se ni zabavno prerekati z nekom, ki te ne razume. »Vem pa, da nam je lažje kot mnogim, ki se tudi spopadajo s to boleznijo. Imamo odlične zdravnike. Držimo skupaj. Za Tonyja pa se tudi ni spremenilo tako rekoč nič, saj je telesno v dobri formi, za drugo pa se ne zaveda, da je kaj drugače.«
19 grammyjev je osvojil v karieri.
Bolezen se slabša minuli dve leti, najbolj je usahnil v preteklem letu, ko je pandemija pristrigla krila njegovemu glasbenemu ustvarjanju in nastopanju. »Glasba mu je močno stimulirala delovanje možganov. Zaradi nje je ostajal prisebnejši,« je dejal njegov nevrolog Gayatri Devi. »Pred pandemijo je bil njegov spomin precej boljši kot zdaj, energija, ki so mu jo dajali nastopi, je bila nadvse pomembna za njegovo splošno dobro.« In ker je glasba zdravilo, Bennett že ves čas pandemije – tudi po nasvetu nevrologa – dvakrat na teden po uro in pol, brez izjeme, vadi ob spremljavi pianista Leeja Musikerja. »Petje je zanj vse. Že večkrat mu je rešilo življenje,« pravi žena glasbene legende, čeprav ne ve, ali bo še lahko nastopal v živo. V načrtu je namreč imel promocijske koncerte ob izdaji svojega novega albuma. A medtem ko so koncerti – če izvzamemo vprašanje zdravstvene situacije, seveda – še vedno vprašljivi, promocijskih intervjujev zagotovo ne bo.
