Slekla se je, da jo je Hollywood vzel resno

V tesni beli kratki oblekici počasi, s premišljeno zapeljivostjo, ki je skoraj kot povabilo, prekriža dolge noge. Ta kader filma Prvinski nagon je bil dovolj, da je Sharon Stone postala predmet moškega poželenja in glavna igralka prenekaterih mokrih sanj, kader pa se je v filmsko zgodovino vpisal kot eden najbolj ikonskih.


A kljub uspehu tako rekoč čez noč, lepa igralka časa iz 90. let prejšnjega stoletja nima v spominu kot najlepšega. »To je bilo do žensk precej nenaklonjeno obdobje,« pravi Sharon in dodaja, da je ženska imela možnost prodora v svet filma le, če je bila v očeh drugih seksapilna, ko je bila torej zaznana kot vroči erotizirani predmet moškega poželenja. »Ko sem začela kot igralka in manekenka, nisem dobila dela. Bila sem preveč mišičasta, preveč športna, skoraj možačasta. Nisem bila seksi. Zato sem se, da so name začeli gledati drugače, slikala za Playboy. Napol gola.« In bum − že naslednji hip je prišla vloga seksi morilke Catherine Tramell v erotičnem trilerju Prvinski nagon. »Precej noro, kaj je ljudem seksi. A očitno se moškim dopadejo spolni plenilci, ki si vzamejo, kar si želijo. Takšno je bilo vsaj dojemanje v 90. letih.«

Ples za mladost

Veljala je za eno najlepših žensk na svetu, kar je vztrajno potrjevalo njeno ime na lestvicah najlepših, najbolj seksi in najbolj zapeljivih igralk. A čeprav se je zunanjemu opazovalcu zdelo, da se zob časa Sharon ne dotakne in je njena lepota večna, čeprav morda z leti nekoliko zrelejša, do sebe ni bila tako prizanesljiva. »V svojih štiridesetih sem imela obdobje, ko sem se v kopalnico zaklenila s steklenico vina, rekoč, da ne odidem, dokler ne bom končno sprejela svojega telesa. Ob pogledu na moje počasi starajoče se telo in obraz, ki sem ga opazovala v povečevalnem ogledalu, sem začela neutolažljivo jokati,« je priznala težko spopadanje s staranjem. Slednjič pa je, čeprav boleče in skozi solze, spoznala, da ni povsem nemočna. Da lahko z redno vadbo in ustrezno prehrano ta neizogibni proces precej upočasni. Čeprav danes počne vsakega po malem, je ples tisti, ki jo ohranja mlado. Navzven in navznoter.


»Najbolj živo sem počutim, ko plešem. Ne le občasno, vsaj trikrat ali štirikrat na teden plešem do nezavesti!« je razkrila svojo strast in vir mladostnosti, saj jo ples ohranja v formi in vzdržuje življenjsko energijo tudi pri danes 62 letih. Če je pri 40 letih ob pogledu nase jokala in pila, se ji danes ob pogledu na svojo zrcalno podobo smeji. »Še nikoli nisem imela tako rada svojega telesa kot danes.« Deloma morda tudi, ker ji nihče kot v mlajših letih ne našteva več, kaj vse je z njenim telesom narobe in kaj bi bilo mogoče izboljšati.

Kup čudakov

Lepa, bogata in slavna. Na papirju ima vse. A nekaj ji vendar manjka. Nekaj z njo ni čisto prav. »Ko si pri teh letih samski, za to običajno obstaja razlog. Jaz pri tem nisem izjema.« To si je v celoti priznala šele, odkar po dveh propadlih zakonih in v jeseni življenja poskuša spoznati moškega svojih sanj na spletu. Lani se je namreč prijavila na spletno stran za zmenkarije bumble in pri tem naletela na morje povsem neprimernih moških. Kramljala je z nekdanjimi obsojenci, družbeno nerodnimi moškimi in takšnimi, ki jim je ljubša družba psa kot človeka.


»Kot rečeno, očitno pri teh letih nismo samski brez razloga.« A kot pravljice pripovedujejo, da mora princeska sprva poljubiti ogromno žab, preden naleti na princa, tako je v sodobnem času spletnih zmenkov treba spoznati kopico čudakov, preden naletiš na nekoga dobrega. »Trenutno si tipkam z nekom, ki dela v vesoljski industriji. V običajnih okoliščinah, z običajnimi zmenki, nikoli ne bi spoznala nekoga, kot je on.« Kdo ve, morda se bo njuno spletno kramljanje sčasoma preselilo v kavarno ali na večerjo v restavracijo.