Slovita slikarja o bordelih
V skupnem pismu sta se izpovedala prijatelju umetniku. Gauguin in van Gogh sta skoraj eno leto živela skupaj.
Odpri galerijo
Njuno skupno obdobje je bilo izjemnega pomena za ustvarjalni proces velikih umetnikov, pismo, ki sta ga Vincent van Gogh in Paul Gauguin namenila svojemu prijatelju slikarju Émilu Bernardu, pa je pomembna izpoved o njunem prijateljstvu, kritičnih pogledih na takratne umetnostne smernice in, ne nazadnje, o nočnem življenju v francoskih bordelih.
Van Goghova pisma so vedno izjemno zanimiva za zgodovinarje in zbiratelje, največ pa je ohranjene korespondence, ki sta si jo izmenjevala umetnik in njegov brat Theo. Številna pisanja razodevajo tudi slikarjev burni čustveni svet in duševne težave, zaradi
Zelo plodovito obdobje
Edino znano skupno pismo, pod katero sta se podpisala slovita postimpresionistična mojstra, bo prihodnji teden na voljo na dražbi pri pariški avkcijski hiši Drouot Estimations, strokovnjaki pričakujejo od 180.000 do kar 250.000 evrov izkupička. Slikarja sta takrat živela v Arlesu, pismo pa je nastalo leta 1888, dve leti potem, ko sta se mojstra spoznala v Parizu. Nizozemec se je potem preselil v francosko mesto, čez nekaj mesecev se mu je pridružil Gauguin, takrat že njegov prijatelj ter seveda tekmec, s katerim je pogosto obiskoval bordele in tam iskal navdih. Van Gogh je tja zelo rad zahajal, čeprav v pismu opisuje Gauguina kot nenasitno zver, obenem pa občuduje njegovo upodobitev nočnega življenja in napoveduje velik uspeh njegovih takratnih del. Obdobje v Arlesu je bilo sicer izjemno plodovito za van Gogha: med bivanjem v t. i. Rumeni hiši je ustvaril nekatera od svojih najznamenitejših mojstrovin, Stol, Spalnico v Arlesu, Nočni bar, Kavarniško teraso ponoči, Zvezdnato noč na Roni, Vazo z dvanajstimi sončnicami. Veliko navdiha je dobil prav v bordelih, v katerih je po Gauguinovih besedah naravnost užival.Van Goghova pisma so vedno izjemno zanimiva za zgodovinarje in zbiratelje, največ pa je ohranjene korespondence, ki sta si jo izmenjevala umetnik in njegov brat Theo. Številna pisanja razodevajo tudi slikarjev burni čustveni svet in duševne težave, zaradi
katerih si je konec 1888., domnevno po burnem prepiru z Gauguinom, odrezal uhelj, krvavo dejanje pa je prijatelja prepričalo, da se je vrnil v Pariz. Van Gogh naj bi odrezan uhelj potem odnesel v bordel in ga izročil eni od prostitutk. Na dražbi prihodnji teden bo tudi Gauguinovo dopisovanje z ženo in njenim ljubimcem, ljubitelji umetnosti pa bodo veseli še ilustracij Marca Chagalla ter skic in pisem, pod katere so se podpisali drugi velikani, kot so Amedeo Modigliani, Paul Cézanne, Auguste Renoir in Pablo Picasso.